S 1. majem se je po 32 letih dela na okrajnem sodišču v Pliberku upokojil sodnik Franz Boschitz, zadnji aktivni dvojezični okrajni sodnik na avstrijskem Koroškem, ki je obravnave vodil v slovenskem jeziku. Njegov odhod pomeni, da so zdaj vsa tri dvojezična okrajna sodišča na Koroškem, v Pliberku (Bleiburg), Železni Kapli (Bad Eisenkappel) in Borovljah (Ferlach), ostala brez sodnika, ki bi obvladal slovenščino.
Predstavniki slovenske manjšine opozarjajo, da gre za kršitev avstrijske državne pogodbe in »nezakonito stanje«.
Upokojitev, na katero nihče ni bil pripravljen
Franz Boschitz (64) je sodniško pot na pliberškem okrajnem sodišču začel 1. oktobra 1993. V tem času je bil najprej pristojen za Pliberk, po upokojitvi sodnika Avguština Brumnika pa je prevzel tudi dvojezične obravnave v Železni Kapli. S 1. majem se je upokojil. Razpisa za njegovo naslednico oziroma naslednika se ni prijavil nihče.
Na pliberškem sodišču letno obravnavajo približno 500 zadev. Okoli deset odstotkov teh je v slovenščini, slovenščina pa je v ustni komunikaciji po Boschitzevih besedah izredno pomembna in prisotna .
»Ljudje se upajo govoriti slovensko, če vedo, da znaš slovensko,« je povedal v intervjuju za Novice.
Z odhodom dvojezičnega sodnika po njegovem mnenju ta pogum upada.
V Borovljah se je sicer pred časom upokojil tudi dvojezični sodnik Tomi Partl, nasledil pa ga je sodnik Hans Kogelnik, ki slovenščine ne obvlada in lahko dvojezične obravnave vodi le s pomočjo tolmačev.</p>
»Nújno obratovanje« na dvojezičnih sodiščih
Predsednik deželnega sodišča v Celovcu Manfred Herrnhofer je stanje opisal kot »nújno obratovanje«. Obema sodiščema, pliberškemu in železnokapelskemu, je dodeljena okrajna sodnica, ki sicer deluje kot nadomestna sodnica za izpade, in bo v nujnih primerih obravnave vodila s pomočjo tolmača za slovenščino.</p>
Herrnhofer opozarja, da sta bili obe sodišči obratovalno obremenjeni do 160 odstotkov, in pričakuje, da bo prihajalo do zamud v postopkih.</p>
Pravi tako: »Seveda si lahko pomagate s tolmačem, a preti veliko več nesporazumov in postopki trajajo dlje. Pri tem se izgubi veliko kakovosti.«
Še posebej na področju družinskega prava in zaščite odraslih je po njegovem »nujno potrebno, da človek zna slovensko«.
Ministrica napoveduje »kompetenčna centra« v mestih
Avstrijska pravosodna ministrica Anna Sporrer (SPÖ) je napovedala vzpostavitev tako imenovanih kompetenčnih centrov za dvojezično sodstvo v Velikovcu (Völkermarkt) in Celovcu (Klagenfurt) . Po njenih besedah naj bi centra začela delovati v prihodnjih tednih ali mesecih.
»Ne zaznavamo pomanjkanja dvojezičnih sodnikov. Vidimo že nekaj kandidatk, ki bi lahko prišle v poštev, a Pliberk in Železna Kapla nista privlačna za mlade, ki raje živijo v urbanih središčih,« je pojasnila ministrica za ORF.
Kompetenčna centra naj bi po njenih besedah nastala v sodelovanju s predstavniki manjšine.
A ravno tu prihaja do spora.
Manjšina zahteva tri centre
V osrednjih organizacijah slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem trdijo, da predlog o kompetenčnih centrih z njimi ni bil usklajen. Zahtevajo namreč tri dvojezična sodišča, v Celovcu, Velikovcu in Beljaku (Villach) .
Še večje začudenje pa v manjšinskih vrstah povzroča predlog, da naj bi bili do dvojezičnega sodnega postopka upravičeni le prebivalci uradno priznanih dvojezičnih občin, ne pa tudi tisti, ki živijo na primer v Celovcu. To po njihovem mnenju krši 7. člen Avstrijske državne pogodbe (ADP) iz leta 1955, ki določa, da mora biti na dvojezičnem območju omogočena uporaba slovenščine kot uradnega jezika v upravnih in sodnih okrajih.</p>
»V trenutnih razmerah dvojezično sodstvo sploh ni zagotovljeno. Dvojezično sodišče potrebuje dvojezično kadrovsko opremo. Če se uporablja tolmačenje, to nima nič skupnega z dvojezičnim sodstvom,« je poudaril Bernard Sadovnik, predstavnik slovenske manjšine.
Pravosodni sistem med željo po centralizaciji in ustavnimi ovirami
Predsednik deželnega sodišča Herrnhofer je sicer naklonjen centralizaciji dvojezičnega sodstva v večjih mestih. Obenem pa opozarja na ustavne omejitve: sodniki so po avstrijski ustavi neprenosljivi in nerazrešljivi.
»Imamo dvojezične sodnike, ki živijo v osrednjem prostoru in nočejo biti premeščeni na podeželje. To je treba upoštevati,« je dejal.
Prav zaradi tega v manjšinskih organizacijah vztrajajo, da je treba odpraviti sistemske vzroke za pomanjkanje kadra in ne le začasno reševati posledice. Doslej so bile namreč dvojezične obravnave dovoljene le na sodiščih v Pliberku, Železni Kapli in Borovljah, torej le na tretjini območja, ki je po ADP opredeljeno kot dvojezično. Že to po mnenju manjšine predstavlja neizpolnjevanje pogodbe.
Odzivi in politične delitve
Olga Voglauer, poslanka Zelenih in sama koroška Slovenka, je od ministric Sporrer in Bauer zahtevala »trdne rešitve«.
»Dvojezično sodstvo se ne sme končati v trajnem nújnem obratovanju, temveč potrebuje jasno strukturno zavarovanje,« je poudarila.
Na drugi strani pa predsednik koroške FPÖ Erwin Angerer zahteve po razširitvi na sodišča v Celovcu, Velikovcu in Beljaku označuje za »nepravične« in sporoča, da na zvezni ravni ne bo podpore njegove stranke za kakršnekoli spremembe oziroma razširitev dvojezičnega sodstva na celotno Koroško.</p>
V slovenski manjšini ostajajo nepopustljivi. Kot je ob nedavni 70. obletnici podpisa ADP zapisal pravnik Rudi Vouk, predsednik Društva slovenskih pravnikov, bi bili »koroški Slovenci brez 7. člena ADP že zdavnaj samo še folklorna skupina«. A tveganje, da bi do tega prišlo, je po njegovem mnenju zdaj večje kot kadar koli prej.
»Vendar v družbi, v kateri se sklicujemo na vladavino prava, ostaja upanje,« je dodal.
Reforma ali postopno izginjanje?
Dvojezična okrajna sodišča so sicer po besedah predsednika deželnega sodišča Herrnhoferja »zelo, zelo dobro delovala«, a ob pomanjkanju kadrov postaja vprašanje njihovega obstoja vse bolj pereče. Tudi sam Boschitz je pred upokojitvijo izrazil dvom, da bo v Pliberk prišel dvojezični naslednik:
»Upa pa, da bo potreben čudež,« je dejal.
Medtem ko avstrijska pravosodna ministrica Sporrer napoveduje »dogovor do poletja«, manjšina opozarja: brez sistemske kadrovske krepitve in dejanske centralizacije s tremi centri namesto centralizacije z dvema, brez jasne pravice do slovenščine za vse upravičence in brez politične volje na ravni avstrijske koalicije bodo dvojezična sodišča na Koroškem ostala zgolj še spomin na nekoč živo manjšinsko realnost.</p>
