OnlyFans se pogosto predstavlja kot simbol sodobne ženske emancipacije. Platforma obljublja nekaj, kar se sliši skoraj revolucionarno: ženska sama določa pogoje, sama postavlja ceno in sama nadzira svoje telo. Brez producentov, brez pornografskih studiev in brez posrednikov.
Toda za sijočo podobo finančne neodvisnosti se skriva precej bolj zapletena zgodba.
V zadnjih letih se namreč pojavlja vse več raziskav, novinarskih preiskav in opozoril strokovnjakov, ki trdijo, da OnlyFans ni odpravil starih oblik izkoriščanja žensk, temveč jih je digitaliziral. Namesto zvodnikov imamo danes “managerje”. Namesto porno studiev algoritme. Namesto neposredne prisile pa ekonomske in družbene pritiske, ki številne ustvarjalke silijo v vse bolj ekstremno produkcijo vsebin.
Mit o milijonarkah
Družbena omrežja so polna zgodb o mladih ženskah, ki naj bi z nekaj fotografijami zaslužile milijone. Toda realnost večine ustvarjalk je bistveno drugačna.
Raziskave kažejo, da prihodki na platformi sledijo podobnemu vzorcu kot druge digitalne platforme: majhna elita pobere večino denarja, velika večina pa zasluži relativno malo. Akademske raziskave ugotavljajo, da je delo na OnlyFans pogosto podobno drugim oblikam prekarnega dela v ekonomiji platform, kjer so prihodki negotovi, konkurenca ogromna, uspeh pa skoncentriran pri majhnem številu najbolj prepoznavnih profilov.
Tudi med samimi ustvarjalci se pogosto pojavlja opozorilo, da splet ustvarja iluzijo lahkega zaslužka, medtem ko večina nikoli ne doseže finančne varnosti, ki jo promovirajo najbolj prepoznavni obrazi platforme.
Kje se začne svobodna izbira?
Zagovorniki platforme pogosto poudarjajo, da se ženske za OnlyFans odločajo prostovoljno.
Toda številne feministične teoretičarke opozarjajo, da prostovoljnost sama po sebi še ne pomeni odsotnosti izkoriščanja. Če se mlada ženska znajde v okolju, kjer stanovanja postajajo nedostopna, študentsko delo ne pokrije osnovnih stroškov življenja, družbena omrežja pa jo vsak dan bombardirajo z zgodbami o hitrem zaslužku, se postavlja vprašanje, koliko je izbira zares svobodna.
Raziskovalci, ki so intervjuvali ustvarjalce OnlyFansa, ugotavljajo, da številni v platformo vstopijo zaradi ekonomskih pritiskov, pandemije, fleksibilnosti dela ali prepričanja, da gre za lažjo pot do finančne stabilnosti.
Novi zvodniki v digitalni dobi
Eden najresnejših pomislekov se nanaša na pojav tako imenovanih OnlyFans agencij.
V teoriji naj bi te agencije pomagale pri marketingu in upravljanju profilov. V praksi pa so britanske novinarske preiskave razkrile mrežo podjetij, ki novačijo mlade ženske, upravljajo njihove račune in poberejo velik del zaslužka. Nekatere agencije naj bi ustvarjalkam odvzele nadzor nad komunikacijo s strankami, druge pa naj bi izvajale pritiske za vedno bolj eksplicitne vsebine. V posameznih primerih so bile prijavljene tudi fizične in psihološke zlorabe.
Prav zaradi teh praks vse več kritikov govori o digitalni različici starega sistema posrednikov, le da se danes ti predstavljajo kot “managerji”, “mentorji” ali “marketinški strokovnjaki”.
Bop House in industrializacija seksualizacije
Fenomen tako imenovanih “OnlyFans hiš” dodatno briše mejo med vplivništvom in pornografijo.
Najbolj znan primer je Bop House, skupina mladih ustvarjalk, ki skupaj živi in ustvarja vsebine za TikTok, Instagram in OnlyFans. Navzven gre za zabavno vplivniško hišo. V ozadju pa deluje marketinški lijak, kjer neeksplicitne vsebine na družbenih omrežjih služijo privabljanju uporabnikov k plačljivim seksualnim vsebinam.
Kritiki opozarjajo, da tak model normalizira idejo, da je žensko telo predvsem tržno sredstvo. Vse več deklet tako odrašča v okolju, kjer se zdi seksualizacija ne le sprejemljiva, temveč celo zaželena poslovna strategija.
Algoritem, ki vedno zahteva več
Druga težava je narava platforme same.
OnlyFans je del širšega ekosistema algoritmov, viralnosti in nenehne pozornosti. Ker je konkurenca ogromna, so ustvarjalci pod pritiskom, da nenehno proizvajajo več vsebin, razkrivajo več zasebnosti in premikajo meje dovoljenega.
Francoski Le Monde je letos poročal o vse bolj ekstremnih izzivih, ki jih izvajajo ustvarjalke, da bi pridobile pozornost v prenasičenem okolju. Strokovnjaki opozarjajo, da takšni trendi niso naključje, temveč posledica ekonomije pozornosti, kjer je šok pogosto najhitrejša pot do vidnosti.
Feminizem ali trženje ženskega telesa?
Nekatere feministke v OnlyFansu vidijo orodje avtonomije. Druge opozarjajo, da gre zgolj za staro logiko seksualnega trga v novi digitalni embalaži. Namesto da bi se vrednost žensk merila po njihovem delu, znanju ali ustvarjalnosti, se ponovno meri po njihovi tržni privlačnosti.
Zakaj je za toliko mladih žensk prav prodaja dostopa do lastnega telesa postala ena najbolj promoviranih poti do finančne neodvisnosti.
In ali je to res vizija emancipacije, ki smo jo obljubljali ženskam v 21. stoletju.
