Detektivi, ki preiskujejo spektakularen rop umetnin v pariškem Louvru iz oktobra lani, so odkrili nove sledi, ki kažejo na Belgijo. Belgijska policija naj bi na mobilnih telefonih več aretiranih tatov našla fotografije, ki prikazujejo notranjost muzeja in zlasti Apollonove galerije, kjer se je zgodila kraja.
O novi sledi sta v ponedeljek poročali revija Paris Match in časopis Le Parisien, pri čemer sta se sklicevala na sodne vire. Po pisanju nemške tiskovne agencije dpa naj bi Francija in Belgija začeli skupno preiskavo. Pariško javno tožilstvo nove preiskave sicer ni ne potrdilo ne zanikalo.
Fotografije na telefonih osumljencev iz vzhodne Evrope
Kot so poročali omenjeni mediji, so fotografije odkrili na mobilnih telefonih osumljencev iz vzhodne Evrope, ki naj bi bili specializirani za krajo tovora. Iz sodnih virov izhaja, da želijo s preiskavo razjasniti, ali obstaja povezava med tatovi, aretiranimi v Belgiji, in štirimi osumljenci, ki so zdaj v priporu v Franciji.
Preiskovalci zdaj preverjajo, ali so fotografije iz Louvra nastale kot del priprav na rop, morda kot izvidniški material, ali pa so v muzej prišle po drugi poti.
Kako je potekal rop?
Tatovom je 19. oktobra lani uspelo vdreti v Louvre in ukrasti kronske dragulje v ocenjeni vrednosti približno 88 milijonov evrov. Pogrešanega nakita kljub obsežni mednarodni preiskavi še vedno niso našli.
Po takrat dostopnih informacijah so maskirani moški poleg muzeja parkirali tovornjak z dvigalom. Medtem ko sta dva storilca čakala na ulici na skuterjih, sta se druga dva s pomočjo dvigala povzpela do balkona v prvem nadstropju in od tam skozi okno vstopila v muzej. Celoten rop je trajal le nekaj minut.
Incident je pristal na naslovnicah mednarodnih medijev in sprožil obsežno razpravo o varnosti muzeja. Takratna direktorica muzeja Laurence de Cars je po ropu odstopila.
Kaj zdaj prinašajo nove sledi?
Odkritje fotografij v Belgiji odpira več možnosti. Prvič, nakazuje, da je bil rop bolje pripravljen, kot se je sprva zdelo, morebitni izvidniki so pred dejanjem podrobno fotografirali notranjost. Drugič, povezava z belgijsko preiskavo namiguje na čezmejno organizirano skupino, specializirano za tovrstne drzne kraje.
Francoski in belgijski preiskovalci bodo zdaj skušali ugotoviti kdo je fotografiral notranjost Louvra.
Ter kdaj so fotografije nastale, in ali so osumljenci v Belgiji neposredno sodelovali pri ropu ali so zgolj posredniki pri prodaji ukradenih draguljev.
Varnost muzejev znova na preizkušnji
Primer je znova odprl vprašanje varnosti največjih evropskih muzejev. Louvre, ki ga letno obišče več milijonov ljudi, velja za enega najbolj varovanih muzejev na svetu. A oktobrski rop je pokazal, da so tudi najbolj varovani objekti ranljivi, še posebej, če imajo tatovi dostop do natančnih informacij o notranji postavitvi in varnostnih pomanjkljivostih.
Za zdaj pa ostaja neznano, kje so dragulji.
