Ko je leta 2020 pandemija covida-19 ustavila vsakdanje življenje, se je tako rekoč čez noč spremenil tudi način dela. Tisoči zaposlenih so pisarne zamenjali za kuhinjske mize, dnevne sobe in domače delovne kotičke. Spletni sestanki so postali del vsakdana, mnogi pa so takrat verjeli, da se svet dela ne bo nikoli več vrnil v stare tirnice. Delo od doma je bilo predstavljeno kot prihodnost, ki bo zmanjšala prometne zastoje, zaposlenim prihranila čas in podjetjem znižala stroške. Šest let pozneje pa se kaže precej bolj zapletena slika.
Številke po pandemiji
Čeprav je delo od doma ostalo prisotno, podatki kažejo, da ni postalo prevladujoča oblika dela. Po zadnjih podatkih Eurostata je leta 2025 približno 7,5 odstotka zaposlenih v Sloveniji običajno delalo od doma, dodatnih 11,8 odstotka pa je od doma delalo občasno oziroma v hibridni obliki. To pomeni, da velika večina zaposlenih še vedno vsakodnevno prihaja na delovno mesto. Delež zaposlenih, ki redno delajo od doma, je sicer nekoliko višji kot pred pandemijo, vendar bistveno nižji od pričakovanj, ki so se pojavila v času zaprtja javnega življenja.
Slovenija pod povprečjem
Slovenija pri delu od doma še vedno zaostaja za nekaterimi državami severne in zahodne Evrope. V državah, kot so Nizozemska, Finska in Luksemburg, je delo na daljavo precej bolj razširjeno. Eden od razlogov je struktura gospodarstva. Slovenija ima velik delež zaposlenih v proizvodnji, logistiki, gradbeništvu, zdravstvu in trgovini, kjer dela ni mogoče opravljati prek računalnika od doma. Delavec v proizvodni hali ali medicinska sestra morata biti fizično prisotna na delovnem mestu, ne glede na tehnološki napredek.
Hibridni model prevladuje
Če se je med pandemijo zdelo, da bodo zaposleni popolnoma zapustili pisarne, se danes kot najpogostejša rešitev kaže hibridni način dela. Zaposleni del tedna preživijo doma, del pa v podjetju. Tak model omogoča večjo prilagodljivost, hkrati pa ohranja osebni stik med sodelavci. Številna podjetja ugotavljajo, da zaposleni cenijo možnost izbire. Prav zato popolna vrnitev v pisarne marsikje ni več samoumevna. Delo od doma je postalo ena od ugodnosti, s katerimi podjetja privabljajo in zadržujejo kader.
Prihranek dragocenega časa
Ena največjih prednosti dela od doma ostaja prihranek časa. Zaposleni se izognejo vsakodnevni vožnji, iskanju parkirišč in prometnim zastojem. Posebej v večjih mestih lahko posameznik tedensko prihrani več ur, ki jih nato nameni družini, prostemu času ali počitku. Prav zaradi tega številni zaposleni možnost dela od doma povezujejo z višjo kakovostjo življenja. Mnogi poudarjajo tudi večjo produktivnost, saj jih doma pogosto moti manj dejavnikov kot v odprtih pisarnah.
Delo od doma pa ni prineslo zgolj prednosti. Raziskave kažejo, da se je pri delu na daljavo povečal občutek izoliranosti, predvsem pri zaposlenih, ki živijo sami ali so šele začeli svojo karierno pot. Mlajši zaposleni pogosto poudarjajo, da je težje navezati stik s sodelavci in pridobivati izkušnje, če večino časa preživijo za zaslonom. Pojavlja se tudi težava zabrisane meje med službo in zasebnim življenjem. Delovni čas se lahko hitro podaljša, službena sporočila pa zaposlene spremljajo tudi po koncu delovnika.
Mladi pričakujejo več
Na trgu dela se medtem pojavlja nov trend. Mlajše generacije pri izbiri zaposlitve vse pogosteje pričakujejo določeno stopnjo fleksibilnosti. Za številne ni več pomembna le višina plače, temveč tudi možnost prilagodljivega dela. Delodajalci zato ugotavljajo, da lahko s ponudbo hibridnega dela lažje privabijo nove zaposlene. V nekaterih panogah je delo od doma postalo skoraj standard, predvsem v informacijski tehnologiji, marketingu, oblikovanju in administrativnih poklicih.
Prihodnost ostaja odprta
Podatki kažejo, da delo od doma po pandemiji ni izginilo, vendar tudi ni povzročilo revolucije, kakršno so napovedovali številni strokovnjaki pred nekaj leti. Slovenci se niso povsem preselili iz pisarn v dnevne sobe. Delo od doma je postalo del sodobnega trga dela, vendar predvsem kot dopolnitev klasičnemu načinu dela. V prihodnjih letih bo pomembno vprašanje predvsem to, koliko svobode bodo podjetja pripravljena ponuditi zaposlenim in koliko bodo zaposleni pripravljeni zamenjati varnost pisarne za udobje doma.
