Poletje je letos v Evropo prišlo nenavadno zgodaj. Številne države so se že soočake z vročinskim valom in rekordno visokimi temperaturami, ki so jih še pred nekaj leti pričakovali šele sredi poletja. V Franciji so temperature maja prvič dosegle 37 stopinj Celzija, v Londonu so izmerili rekordnih 34,8 stopinje, na Irskem pa 30,5 stopinje Celzija.
Ob tem najnovejše poročilo Evropske agencije za okolje z naslovom »Pregreti in nepripravljeni« razkriva zaskrbljujoče dejstvo: kar 68 odstotkov prebivalcev Evropske unije doma nima klimatske naprave ali ventilatorja. Mnogi zato med vročinskimi valovi nimajo druge izbire, kot da prenašajo ekstremne temperature v svojih domovih.
Klimatska naprava za številne ostaja nedosegljiva
Čeprav potrebe po hlajenju niso enake po vsej Evropi, kar 38 odstotkov Evropejcev pravi, da si klimatske naprave ne morejo privoščiti. Delež je še višji v nekaterih najbolj vročih državah. V Grčiji si klimatske naprave ne more privoščiti 46 odstotkov prebivalcev, na Portugalskem 45 odstotkov, v Franciji 42 odstotkov, v Romuniji 39 odstotkov, v Italiji 37 odstotkov in v Španiji 34 odstotkov.
Posebej ranljive so starejše generacije, saj je več kot četrtina prebivalcev EU starejših od 65 let. Med državami z najstarejšim prebivalstvom so prav Italija, Portugalska in Grčija, kjer so poletne temperature pogosto med najvišjimi v Evropi.
Poleg klimatskih naprav številni nimajo niti drugih načinov zaščite pred vročino. Večina prebivalcev Španije, Portugalske, Italije in Cipra denimo poroča, da njihovi domovi nimajo zunanjega senčenja, tend ali polken, ki bi pomagali ohranjati nižje temperature v notranjosti.
Vročina največja podnebna skrb Evropejcev
Raziskava kaže, da vročina danes skrbi Evropejce bolj kot katera koli druga posledica podnebnih sprememb. Kar 85 odstotkov vprašanih jo označuje kot pomembno grožnjo, več kot poplave, gozdne požare ali pomanjkanje vode.
Največja zaskrbljenost je prisotna v sredozemskih državah. Na Cipru je zaradi izjemno visokih temperatur zaskrbljenih 75 odstotkov ljudi, v Grčiji 71 odstotkov in na Malti 70 odstotkov.
Posledice vročine prebivalci občutijo že danes. Polovica Evropejcev pravi, da jim je poleti doma prevroče, 47 odstotkov jih podobne razmere doživlja na delovnem mestu, kar 61 odstotkov pa meni, da so temperature v njihovem lokalnem okolju previsoke.
Kaj kažejo podatki za Slovenijo?
Tudi Slovenci niso imuni na posledice vse pogostejših vročinskih valov. Več kot polovica vprašanih, natančneje 51,6 odstotka, je navedla, da so temperature v njihovem domu poleti previsoke.
Skoraj tretjina prebivalcev Slovenije oziroma 29,9 odstotka jih meni, da si ustreznega hlajenja doma težko privošči. Ob tem 41,5 odstotka Slovencev skrbi, da bodo temperature v prihodnosti še naraščale in vse bolj vplivale na vsakdanje življenje ter počutje.
Med največjimi podnebnimi skrbmi v Sloveniji sicer ostajajo poplave. Kar 44,5 odstotka vprašanih se boji, da bodo poplave v prihodnje vse pogostejše in intenzivnejše. Visoko na seznamu skrbi je tudi pomanjkanje pitne vode, saj 40,6 odstotka Slovencev skrbi, da bi lahko zaradi suše v prihodnosti prišlo do težav z dostopom do pitne vode.
Pomanjkanje prilagoditev na vročino
Kljub vse pogostejšim vročinskim valovom številni prebivalci Evrope menijo, da lokalne skupnosti še niso dovolj pripravljene. Hladilni centri in klimatizirani javni prostori ostajajo redkost. V Italiji le 15 odstotkov prebivalcev poroča o dostopu do klimatiziranih javnih stavb, v Nemčiji pa zgolj sedem odstotkov.
Nekatere države so pri prilagajanju uspešnejše. V Grčiji, Romuniji in na Malti približno 40 odstotkov prebivalcev navaja, da imajo na voljo klimatizirane javne prostore. Ponekod poskušajo vročino blažiti tudi z zasaditvijo dreves ali prilagoditvijo delovnega časa v najbolj vročem delu dneva, vendar so takšni ukrepi še vedno razmeroma redki.
Evropska raziskava tako kaže, da prebivalci vse bolj občutijo posledice podnebnih sprememb, vendar številni ostajajo slabo pripravljeni na vročino, ki postaja ena največjih groženj zdravju in kakovosti življenja v prihodnjih desetletjih.
