Ko so prvaki strank v petek zatrjevali, da njihove poslanske skupine stojijo enotno za kandidatom Zoranom Stevanovićem za predsednika Državnega zbora, so verjetno računali, da bo tajno glasovanje ostalo tajno. A vpogled v glasovnice, ki ga je STA pridobila na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja, razkriva nekaj drugega: del glasovnic v podporo Stevanoviću je bil označen. In to na tri različne načine.
Razkritje preko fotografije glasvnic
Petkovo glasovanje je prineslo 79 oddanih glasovnic. Za Stevanovića jih je bilo 48, proti 29, dve sta bili neveljavni. Enajst poslancev glasovnic ni prevzelo, po pričakovanju so bili to poslanci SD, Levice in Vesne. Toda tisto, kar je STA razkrila z objavo fotografij glasovnic, ni število glasov. Ampak sledi, ki so jih poslanci pustili za sabo.
Na devetih glasovnicah je bil v spodnjem desnem kotu narisan krogce. Na šestih je bila pika ob polju “za”. Na štirih pa zvezdica v zgornjem delu glasovnice. Brez vsakršne oznake je bilo 29 glasovnic v podporo Stevanoviću. In, kar je morda še bolj zgovorno, prav tako brez oznake so bile vse glasovnice proti imenovanju.
Fotografije STA so tako postale nekakšen detektivski namizni tenis. Kdo je označeval? In zakaj?
“Zaupam svojim poslancem”
Osnovna matematika ponuja nekaj odgovorov. Poslanska skupina NSi, SLS in Fokus šteje devet poslancev. Prav toliko glasovnic ima oznako s krogcem. Poslanska skupina Demokratov ima šest poslancev, ravno toliko glasovnic ima piko ob polju “za”. In stranka Resni.ca, katere lastni poslanec Stevanović je bil kandidat, šteje pet poslancev, a oznak z zvezdico so štiri, ne pet, kar pušča prostor za ugibanje, ali je eden od njih morda glasoval drugače ali pa preprosto ni potreboval oznake.
Če je temu tako, potem je imel predsednik Demokratov Anže Logar v petek prav, ko je zatrjeval, da je njegova poslanska skupina glasovala enotno. Na vprašanje, kako lahko z gotovostjo trdi, da je temu tako, če je glasovanje vendarle tajno, je tedaj odvrnil:
“Sem prepričan, da je, ker zaupam svojim poslancem.”
Ko ga je novinar povprašal, ali je glasovanje svojih poslancev kako preverjal ali nadzoroval, je Logar vprašal: “Kako bi lahko to preverjal?“.
Kdo jih je oddal?
Odgovor se zdaj, po vpogledu v glasovnice, ponuja sam od sebe. Očitno na kakšen način, z oznakami, ki jih je mogoče prepoznati po tem, kdo jih je oddal. Devet krogcev za devet poslancev ene skupine. Šest pik za šest poslancev druge. Štiri zvezdice za štiri od petih poslancev tretje.
Vse to se dogaja v kontekstu, ko so se koalicijske stranke, Svoboda, SD in Levica, v petek jasno opredelile proti Stevanoviću. Svoboda, ki šteje 29 poslancev, je glasovala enotno proti, kar se ujema s številom glasovnic proti. A zanimivo je, da prav nobena od teh glasovnic proti ni označena. Tisti, ki so glasovali proti, niso potrebovali dodatnih sledi. Tisti, ki so glasovali za, pa so morali dokazovati zvestobo.
Dve neveljavni glasovnici, ki sta ju STA objavili, sta prav tako zanimivi. Obe imata spodnji del prečrtan z velikim X, volja pa je kljub temu jasno izražena. Kdo ju je oddal? Kdo je hotel biti viden, a ne preveč? In zakaj?
Tajno glasovanje je bilo uvedeno zato, da poslanci lahko glasujejo po svoji vesti, ne po naročilu. A fotografije STA kažejo, da je v praksi tajnost postala zgolj fasada, pod katero so se skrivale drobne, a jasno berljive oznake. Krogci, pike in zvezdice niso naključje. So sistem. In sistem kaže, da nekateri poslanci svojim vodjem niso zaupali dovolj, da bi glasovali brez nadzora ali pa njihovi vodje niso zaupali njim.
Anže Logar je v petek dejal, da zaupa svojim poslancem. Zdaj vemo, da je to zaupanje morda vsebovalo tudi drobno pisavo, v obliki pik in zvezdic. In vprašanje, ki ostaja, ni več, kdo je glasoval kako. Ampak zakaj so nekateri poslanci potrebovali dodatno potrditev, da so naredili to, kar so obljubili.
