V času aktualnih vročinskih valov so v Zavodu za gradbeništvo Slovenije izpostavili rešitev za shranjevanje presežne toplote. Energijske geokonstrukcije namreč omogočajo shranjevanje odvečne poletne toplote v tleh in njeno ponovno uporabo v času ogrevalne sezone, so pojasnili.
Na račun toplotne kapacitete tal ti sistemi omogočajo shranjevanje presežne toplote
Energijske geokonstrukcije so geotehnične konstrukcije, kot so predori, temeljne plošče, piloti, nasipi in druge konstrukcije v stiku s tlemi, opremljene s sistemi za izmenjavo toplote. Na račun toplotne kapacitete tal ti sistemi omogočajo shranjevanje presežne toplote v tleh in njeno ponovno uporabo, ko se pojavi potreba po ogrevanju, so v zavodu navedli v sporočilu za javnost.
V geotehnične konstrukcije se vgradi cevi, po katerih v zaprti zanki kroži tekočina. Ta v toplem okolju prevzame toploto, v hladnem pa jo odda. Toploto se s pomočjo toplotne črpalke prenese tja, kjer se jo potrebuje.
Ker so energijske geokonstrukcije že v stiku s tlemi, je vanje med gradnjo razmeroma preprosto vgraditi sistem za izmenjavo toplote. Če se rešitev predvidi pravočasno, ni potrebno dodatno vrtanje globokih geosond, so izpostavili v zavodu.
Potencial za to tehnologijo v Sloveniji velik
Ker je velik del stroška takšnih sistemov povezan ravno z vrtanjem, so geotehnične konstrukcije po mnenju Stanislava Lenarta iz zavoda za gradbeništvo zanimiva alternativa. “Med gradnjo lahko vanje vgradimo sistem za izmenjavo toplote brez dodatnih vrtin in tako bistveno zmanjšamo investicijske stroške,” je pojasnil Lenart.
Lenart je obenem ocenil, da je potencial za to tehnologijo v Sloveniji velik, saj so v državi razmeroma ugodne geološke razmere, veliko pa je tudi novogradenj, temeljenih na pilotih, ter objektov, pri katerih so gradbene jame zaščitene s pilotnimi stenami.
V zavodu so ob tem izpostavili, da tovrstna tehnologija ni univerzalna rešitev za vsak objekt. Sistem je treba namreč natančno dimenzionirati, poznati lastnosti tal ter oceniti vpliv temperaturnih sprememb na konstrukcijo in okoliška tla.
Njuno segrevanje in ohlajanje lahko namreč vplivata na nosilnost in deformacije tal ter na gibanje vode v njih,
so zapisali.
Energijske geokonstrukcije se v številnih evropskih državah uporablja že več kot dvajset let, zlasti pri poslovnih stavbah, stanovanjskih soseskah in predorih, so še navedli.
STA
