“Mislim, da je konec vojne z Iranom zelo blizu,” je v pogovoru za televizijo Fox News, objavljenem v torek, ocenil predsednik ZDA Donald Trump. Njegove optimistične napovedi prihajajo v senci popolne blokade iranskih pristanišč, ki so jo ZDA uvedle v ponedeljek, in nadaljevanja pogajanj, ki konkretnega preboja še niso prinesla.
Trump: “Zelo blizu konca”
Voditeljici Fox News Marii Bartiromo je Trump dejal:
“Mislim, da se bliža koncu. Mislim, da je zelo blizu konca.”
Napoved skorajšnjega konca vojne, ki je izbruhnila z izraelsko-ameriškimi napadi na Iran 28. februarja, sledi torkovi izjavi ameriškega predsednika, v kateri je glede morebitnega nadaljevanja pogajanj s Teheranom namignil, da bi “se nekaj lahko zgodilo” v naslednjih dneh.
Po besedah Trumpa bi islamska republika že sedaj, če bi se ZDA umaknile iz vojne, za obnovo potrebovala 20 let.
“In nismo še končali. Bomo videli, kaj se bo zgodilo,” je še dejal in ponovil, da si Iran zelo želi skleniti dogovor.
Da bi se delegaciji v pakistanski prestolnici Islamabad lahko znova sestali še pred koncem tedna, naj bi potrdilo več virov, seznanjenih s pogajanji.
Trump želi obsežen in obstojen dogovor
Eden od razlogov, da do dogovora še ni prišlo, je po besedah podpredsednika JD Vancea ta, da si Trump prizadeva za obsežen in obstojen dogovor, na podlagi katerega bo Iran “cvetel” in se “vključil v svetovno gospodarstvo”, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
“Razlog, da sporazum še ni sklenjen, je, da predsednik želi sporazum, v katerem Iran ne bo imel jedrskega orožja,” je na dogodku v mestu Athens v zvezni državi Georgia povedal Vance, ki je na pogajanjih konec tedna v Islamabadu vodil ameriško delegacijo. Pogajanja konkretnega preboja v smeri končanja konflikta niso prinesla.
Popolna blokada iranskih pristanišč
Medtem ko potekajo diplomatski pogovori, ZDA na terenu stopnjujejo pritisk.
“Blokada iranskih pristanišč se izvaja v celoti, saj ameriške sile ohranjajo pomorsko premoč na Bližnjem vzhodu,” je na družbenem omrežju X sporočil poveljnik Centcoma admiral Brad Cooper.
Dodal je, da 90 odstotkov iranske trgovine poteka po morju, zato ZDA menijo, da so popolnoma ustavile gospodarsko dejavnost države. To je taktika pritiska, ki jo je napovedala administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Blokado izvajajo tudi rušilci ameriške mornarice, opremljeni z vodenimi raketami. Kot navaja Centcom, ima tipičen rušilec posadko več kot 300 mornarjev, ki so visoko usposobljeni za izvajanje ofenzivnih in defenzivnih pomorskih operacij.
Kako blokada poteka?
ZDA so blokado iranskih pristanišč začele v ponedeljek popoldne po srednjeevropskem času. Centcom je pojasnil, da uveljavitev blokade pomeni, da lahko prestrežejo, preusmerijo ali zajamejo vsa plovila, ki bodo brez dovoljenja vstopila na blokirano območje ali ga zapustila, ne glede na to, pod katero zastavo bodo plula.
Ob ustreznem pregledu bodo prečkanje dovolili ladjam s humanitarnimi pošiljkami, kot so hrana in zdravila.
Blokada ameriške mornarice velja le za ladje, ki imajo kot začetno ali končno destinacijo navedeno iransko pristanišče. Pri tem za zdaj ni jasno, kako bodo ZDA dejansko izvajale nadzor.
ZDA so blokado uvedle po pogajanjih v Islamabadu, kjer delegacijama ZDA in Irana ni uspelo doseči sporazuma o končanju vojne. V Teheranu so poudarili, da je ameriška blokada Hormuške ožine nezakonita in pomeni piratstvo. Opozorili so še, da nobeno pristanišče v Perzijskem zalivu ne bo varno, če bodo ogrožena iranska pristanišča.
Rusija lahko nadomesti primanjkljaj virov
Medtem se v ozadju odvija tudi diplomatska igra velesil. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes na novinarski konferenci v Pekingu dejal, da Rusija lahko nadomesti primanjkljaj virov za Kitajsko in druge države, do katerega prihaja zaradi vojne v Iranu in posledične blokade Hormuške ožine, skozi katero teče svetovno pomembna plovna pot za energente.
Lavrov, ki je obisk v Pekingu začel v torek, danes pa se je srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, je dejal še, da so odnosi med njunima državama “neomajni v vseh viharjih”. Vezi med Rusijo in Kitajsko “imajo stabilizacijsko vlogo v svetovnih zadevah” in “postajajo vedno bolj pomembne … za globalno večino, ki ne želi problemov ali nemirov”.
Lavrov je napovedal še, da bo ruski predsednik Vladimir Putin v prvi polovici leta obiskal Kitajsko. Tesno gospodarsko in politično partnerstvo med Rusijo in Kitajsko se je še poglobilo, odkar je Rusija leta 2022 začela vojno v Ukrajini.
Pomorski promet skozi Hormuško ožino
Pomorski promet skozi Hormuško ožino je Teheran korenito omejil po začetku izraelsko-ameriških napadov na Iran. V ponedeljek popoldan pa so še ZDA uveljavile blokado za ladje, ki imajo kot začetno ali končno destinacijo navedeno iransko pristanišče.
Medtem ko Trump napoveduje skorajšnji konec vojne, ZDA na terenu stopnjujejo pritisk s popolno blokado iranskih pristanišč. Pogajanja v Islamabadu niso prinesla preboja, a viri poročajo, da bi se delegaciji lahko znova sestali še pred koncem tedna. V ozadju pa Rusija in Kitajska krepita sodelovanje in ponujata alternativne poti za oskrbo z energenti. Ali bo vojna z Iranom res blizu konca, bo odvisno od tega, ali bo Trumpu uspelo doseči “obsežen in obstojen dogovor”, ki ga želi.
