Poletni meseci prinašajo sonce, dopuste in aktivnosti na prostem, hkrati pa tudi vse pogostejše vročinske valove. Zaradi podnebnih sprememb so ekstremne temperature vse pogostejše, zdravstveni strokovnjaki pa opozarjajo, da sončarica oziroma vročinska kap ni več redek pojav. Gre za nujno zdravstveno stanje, ki lahko brez hitrega ukrepanja povzroči trajne poškodbe organov ali celo smrt.
Kaj je sončarica?
Izraz sončarica se v vsakdanjem jeziku pogosto uporablja za različna stanja, povezana z vročino, vendar strokovno gledano govorimo predvsem o vročinski kapi. Do nje pride, ko telo zaradi dolgotrajne izpostavljenosti visokim temperaturam ali intenzivnega fizičnega napora v vročem okolju izgubi sposobnost uravnavanja telesne temperature. Ta lahko hitro naraste nad 40 °C, naravni mehanizmi hlajenja, predvsem potenje, pa niso več dovolj učinkoviti.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je vročinska kap ena najnevarnejših bolezni, povezanih z vročino, in zahteva takojšnjo zdravniško pomoč.
Kdo je najbolj ogrožen?
Čeprav lahko sončarico doživi vsak, so nekatere skupine bistveno bolj izpostavljene tveganju:
- starejši od 65 let,
- dojenčki in majhni otroci,
- kronični bolniki (zlasti s srčno-žilnimi, pljučnimi ali ledvičnimi boleznimi),
- nosečnice,
- ljudje, ki delajo na prostem,
- športniki,
- osebe, ki ne zaužijejo dovolj tekočine.
Veliko tveganje predstavljajo tudi visoka zračna vlaga, pomanjkanje sence, težka zaščitna oblačila ter intenziven telesni napor.
Simptomi, ki jih ne smemo prezreti
Prvi znaki so lahko precej neopazni, vendar se stanje lahko zelo hitro poslabša. Med najpogostejšimi simptomi sončarice so:
- zelo visoka telesna temperatura,
- močan glavobol,
- omotica,
- slabost ali bruhanje,
- zmedenost,
- nerazločen govor,
- pospešen srčni utrip,
- vroča koža, ki je lahko suha ali močno prepotena,
- izguba zavesti ali epileptični napadi v hujših primerih.
Če oseba kaže znake zmedenosti ali izgublja zavest, ne gre več za običajno pregrevanje, temveč za nujno medicinsko stanje.
Kaj storiti ob sumu na sončarico?
Strokovnjaki poudarjajo, da je treba takoj poklicati nujno medicinsko pomoč. Med čakanjem je treba prizadeto osebo premakniti v senco ali hladen prostor, odstraniti odvečna oblačila in jo začeti čim hitreje hladiti s hladnimi mokrimi brisačami, hladno vodo ali ledenimi obkladki na vratu, pazduhah in dimljah. Če je oseba nezavestna ali zmedena, ji ne smemo dajati pijače, saj obstaja nevarnost zadušitve.
Kako lahko sončarico preprečimo?
Dobra novica je, da je večino primerov mogoče preprečiti z nekaj preprostimi ukrepi:
- pijte dovolj vode skozi ves dan, tudi če niste žejni,
- med 11. in 17. uro se izogibajte neposrednemu soncu,
- nosite lahka, svetla in zračna oblačila,
- uporabljajte pokrivalo za glavo in sončna očala,
- telesno aktivnost prestavite na zgodnje jutro ali večer,
- redno iščite senco ali klimatizirane prostore,
- otrok in hišnih ljubljenčkov nikoli ne puščajte v parkiranem avtomobilu, niti za nekaj minut.
Vročinski valovi bodo vse pogostejši
Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da se zaradi podnebnih sprememb število ljudi, izpostavljenih ekstremni vročini, hitro povečuje. Ocenjujejo, da je med letoma 2000 in 2019 zaradi vročine vsako leto umrlo približno 489.000 ljudi po svetu, Evropa pa spada med najbolj prizadete regije. Zato strokovnjaki poudarjajo, da prilagajanje na vse pogostejše vročinske valove ni več le vprašanje udobja, temveč pomemben del varovanja javnega zdravja.
