Težave s spanjem oziroma motnje spanja naj bi imelo od 10 do 30 odstotkov odraslih. Nespečnost predstavlja eno najpogostejših zdravstvenih težav današnjega časa in s tem tudi pomemben javnozdravstveni problem. Približno dve tretjini Slovencev dosegata priporočeno količino spanja. Na NIJZ so opozorili na pomen spanja pri odraslih.
Potrebujemo med sedem in devet ur spanja na noč
Večina odraslih ljudi potrebuje med sedem in devet ur spanja na noč. V raziskavi Z zdravjem povezan vedenjski slog odraslih prebivalcev Slovenije 2024 približno dve tretjini oz. 62,2 odstotkov sodelujočih dosega priporočeno količino spanja. Prebivalci od 18 do 74 let v povprečju spijo 6,9 ure na delovni dan in 7,6 ure ob koncu tedna. Spanje je ob koncu tedna nekoliko daljše v vseh skupinah delovno aktivne populacije.
61,5 odstotka odraslih prebivalcev ima običajno stalni čas uspavanja, medtem ko je delež takih, ki se običajno zbujajo sveži in spočiti, 48,6 odstotka. Pri obeh kazalnikih je delež najnižji v starostni skupini 18-24 let in s starostjo narašča, so na svoji spletni strani zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Nespečnost je pomemben javnozdravstveni problem
Med navadami, povezanimi s kakovostjo spanja, prebivalci najpogosteje navajajo zagotavljanje ustreznega spalnega okolja. Več kot 70 odstotkov prebivalcev poroča, da običajno v spalnici pred spanjem ugasne vse moteče dejavnike, poskrbijo, da je postelja le prostor za spanje in spolnost ter spalnico prezračijo in poskrbi za primerno temperaturo.
Nespečnost predstavlja eno najpogostejših zdravstvenih težav današnjega časa in s tem tudi pomemben javnozdravstveni problem. Občasne simptome nespečnosti doživlja vsaj tretjina odraslih, pri 10-15 odstotkih ljudi pa so težave tako izrazite, da je mogoče govoriti o klinični motnji.
Najpogosteje se nespečnost kaže v obliki težav z uspavanjem in kot pogosta nočna oz. prezgodnja jutranja prebujanja. Za postavitev diagnoze mora biti čas budnosti ponoči vsaj pol ure, težave najmanj tri noči na teden, ob tem pa prisotne tudi dnevne posledice, kot so utrujenost, razdražljivost, nihanje razpoloženja ali slabša koncentracija. Če simptomi vztrajajo vsaj tri mesece, govorimo o kronični nespečnosti.
Osebe z nespečnostjo pogosteje razvijejo tesnobne motnje ali depresijo …
Kronična nespečnost je povezana s slabšo kakovostjo življenja in predstavlja pomemben dejavnik tveganja za duševno in telesno zdravje. Osebe z nespečnostjo pogosteje razvijejo tesnobne motnje ali depresijo, povečano je tudi tveganje za bolezni srca in ožilja ter druge zdravstvene težave. Zato je zgodnje prepoznavanje in pravočasno ukrepanje zelo pomembno, so opozorili.
Pri občasnih težavah si lahko pomagamo sami. Pomembno je vzdrževati reden spalni ritem, izvajati sproščujoče večerne dejavnosti ter slediti splošnim priporočilom dobre higiene spanja. Na kakovostno spanje ugodno vpliva redna telesna aktivnost ter izpostavljenost dnevni svetlobi, najbolje pa se je povsem izogniti dnevnim dremežem.
STA
