Evropski raziskavi o delovnih pogojih in duševnem zdravju kažeta na visoke obremenitve med mladimi zdravniki in zdravstvenimi delavci. Vsak tretji sodelujoči poroča o simptomih depresije ali anksioznosti, več kot desetina pa tudi o mislih na smrt ali samopoškodovanje.
Raziskava med specializanti kaže, da večina dela več od evropsko dovoljenih 48 ur tedensko. Slovenski specializanti v povprečju delajo 54 ur na teden, pogosto opravljajo 24-urne izmene, imajo malo prostih dni in pogosto ne izkoristijo dopusta. Mnogi opravljajo dodatne ure brez plačila, kar vpliva tudi na ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem.
Večje tveganje za tovrstne simptome
Druga raziskava, v kateri so sodelovali zdravniki in medicinske sestre iz več evropskih držav, kaže, da imajo zdravstveni delavci bistveno večje tveganje za simptome depresije kot splošna populacija. Slovenija je pri verjetni depresiji med državami visoko. Stroka poudarja, da težave niso posledica osebne šibkosti, ampak zahtevnih delovnih pogojev.
Med priporočili so boljše upravljanje delovnih obremenitev, zmanjšanje nadur, več podpore za duševno zdravje ter ničelna toleranca do nasilja in nadlegovanja. Opozarjajo tudi, da vprašanje vzdržnosti zdravniškega poklica ni le problem zaposlenih, temveč širše družbeno vprašanje.
