Ob ekstremnih vročinskih valih v Evropi, še posebej v Franciji, se vse pogosteje zastavlja vprašanje: zakaj ima ena največjih evropskih držav še vedno tako malo klimatskih naprav? Odgovor ni preprost. Ne gre zgolj za ceno ali dostopnost naprav, temveč za preplet kulturnih navad, zgodovinske arhitekture, strogih predpisov in okoljskih pomislekov. Čeprav se odnos do klimatizacije postopoma spreminja, Francija ostaja ena izmed evropskih držav, kjer je uporaba klimatskih naprav precej manj razširjena kot v številnih drugih delih sveta.
Klimatsko napravo ima le četrtina gospodinjstev
Po podatkih francoske agencije za energetski prehod ima klimatsko napravo približno 24 odstotkov francoskih gospodinjstev. Število sicer raste – pred dvema letoma jih je bilo okoli 18 odstotkov -, vendar je to še vedno precej manj kot v sosednji Italiji, kjer jo uporablja približno polovica gospodinjstev.
Posebej izrazita je težava v javnih ustanovah. Klimatsko napravo ima le okoli sedem odstotkov francoskih šol. Med zadnjim vročinskim valom so zato morali začasno zapreti več tisoč šol, saj so temperature v učilnicah postale previsoke za varno izvajanje pouka.
Po ocenah zdravstvenih oblasti je vročinski val konec junija povzročil več kot 2.000 dodatnih smrti, kar je še okrepilo razpravo o tem, ali bi morala država spremeniti svoj tradicionalni odnos do hlajenja prostorov.
Zakaj Francozi klimatskih naprav dolgo niso želeli?
Čeprav se morda zdi nenavadno, je odpor do klimatskih naprav v Franciji predvsem kulturne narave. Dolga desetletja so jih številni Francozi dojemali kot nepotrebne, hrupne, estetsko neprivlačne in predvsem kot nekaj, kar je značilno za Združene države Amerike. Še danes je razširjeno tudi prepričanje, da lahko dolgotrajno zadrževanje v klimatiziranih prostorih povzroča zdravstvene težave.
Francoska gradbena tradicija se je namesto na aktivno hlajenje zanašala na debele kamnite zidove, polkna, senčenje in zapiranje oken čez dan. Takšne pasivne metode so bile učinkovite v času, ko so bila poletja precej milejša, vse pogostejši vročinski valovi pa danes postavljajo pod vprašaj njihovo zadostnost.
Velika ovira so tudi strogi predpisi
Pomemben razlog za majhno razširjenost klimatskih naprav predstavljajo tudi birokratske omejitve. V številnih zgodovinskih stavbah v Parizu in drugih mestih zunanjih enot ni dovoljeno nameščati, saj predpisi varujejo videz fasad in streh. Mnoge stavbe izvirajo še iz velike prenove Pariza v 19. stoletju, zato so posegi v njihov videz strogo omejeni.
V večstanovanjskih stavbah je za namestitev fiksne klimatske naprave pogosto potrebno soglasje vseh solastnikov. Če je naprava nameščena brez dovoljenja, lahko oblasti odredijo njeno odstranitev.
Tudi drugod po Evropi klimatskih naprav še vedno večina nima
Francija pri tem ni osamljen primer. Po podatkih Evropske agencije za okolje približno 68 odstotkov prebivalcev Evropske unije doma nima klimatske naprave ali ventilatorja Razlog ni vedno odpor do klimatizacije. Kar 38 odstotkov Evropejcev navaja, da si klimatske naprave ne morejo privoščiti. V Franciji tako meni okoli 42 odstotkov prebivalcev, v Grčiji 46 odstotkov, na Portugalskem 45 odstotkov, v Italiji 37 odstotkov, v Španiji pa 34 odstotkov.
Tudi v Sloveniji skoraj tretjina prebivalcev ocenjuje, da si ustreznega hlajenja doma težko privošči, več kot polovica pa pravi, da so njihovi domovi poleti prevroči.
Čeprav se Evropa vse pogosteje sooča z ekstremnimi vročinskimi valovi, klimatske naprave še vedno niso tako razširjene kot denimo v ZDA ali nekaterih azijskih državah. Razlogi so različni: od podnebja, ki je bilo do nedavnega milejše, in drugačne gradnje stavb do višjih stroškov električne energije ter večjega poudarka na energetski učinkovitosti.
Klimatske naprave so postale tudi politično vprašanje
V Franciji je razprava o klimatizaciji prerasla tudi v politično temo pred predsedniškimi volitvami leta 2027. Desna opozicija zagovarja množično namestitev klimatskih naprav v šole, bolnišnice in gospodinjstva ter predlaga obsežen program državnih posojil za njihov nakup.
Na drugi strani del levice opozarja, da klimatske naprave same po sebi ne rešujejo vzrokov podnebnih sprememb, temveč predvsem njihove posledice. Tudi francoska vlada zagovarja predvsem izboljšanje izolacije stavb in druge načine prilagajanja vročini, hkrati pa priznava, da je klimatizacija v bolnišnicah in drugih ključnih javnih ustanovah vse bolj nujna.
Evropa zagovarja kombinacijo različnih rešitev
Podobno razmišljajo tudi v Evropski komisiji. Priznavajo, da so klimatske naprave ob vse pogostejših vročinskih valovih pomemben del prilagajanja podnebnim spremembam, vendar opozarjajo, da same ne morejo rešiti težave.
Če bi se Evropa zanašala izključno na klimatizacijo, bi se močno povečala poraba električne energije, kar bi zahtevalo dodatne proizvodne zmogljivosti in gospodinjstvom prineslo višje račune za elektriko. Poleg tega zunanje enote klimatskih naprav oddajajo toploto v okolico, kar lahko še okrepi učinek mestnih toplotnih otokov in dodatno segreva gosto pozidana območja.
Kaj drugega se še da storiti?
Zato Evropska komisija pripravlja novo strategijo prilagajanja podnebnim spremembam, ki bo poudarjala celovit pristop. Namesto množične vgradnje klimatskih naprav želi spodbuditi gradnjo bolje izoliranih stavb, več senčenja, zasaditev dreves, širjenje zelenih površin, vodnih elementov in bolj premišljeno načrtovanje mest. Klimatske naprave naj bi ostale pomemben del rešitve tam, kjer so nujne, predvsem v bolnišnicah, šolah, domovih za starejše in drugih prostorih, kjer vročina predstavlja tveganje za zdravje.
Ob tem strokovnjaki opozarjajo, da so sodobne fiksne klimatske naprave precej učinkovitejše od prenosnih naprav, številne pa delujejo tudi kot toplotne črpalke za ogrevanje pozimi. Kljub temu njihovo namestitev v številnih evropskih mestih še vedno omejujejo lokalni prostorski in gradbeni predpisi.
