AKTUALNONOVICE

Zakaj ljudje bežijo iz Sudana? Največja razselitvena kriza, ki se ji svet ne posveča

V Sudanu je minilo tri leta od izbruha državljanske vojne med Sudanskimi oboroženimi silami (SAF) in paravojaškimi Silami za hitro podporo (RSF). Spopadi so državo pahnili v najhujšo humanitarno krizo na svetu, ocenjujejo v Združenih narodih.

Po podatkih Urada ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) humanitarno pomoč potrebuje skoraj 34 milijonov ljudi, torej skoraj dva od treh prebivalcev Sudana. Od začetka konflikta aprila 2023 je bilo ubitih več kot 150.000 ljudi.

Razsežnosti razseljevanja

Sudan ostaja največja razselitvena kriza na svetu. Približno 14 milijonov ljudi je bilo razseljenih od začetka spopadov, od tega jih je 9 milijonov notranje razseljenih znotraj Sudana, 4,5 milijona pa jih je poiskalo zatočišče v sosednjih državah.

Največ beguncev je sprejela Egipt (več kot 1,5 milijona), sledita Čad (okoli 917.000) in Južni Sudan (več kot 1,3 milijona).

IOM ugotavlja, da se prebivalstvo v Sudanu še vedno množično premika. Velike razselitve se dogajajo v Darfurju, Kordofanu in območju Modrega Nila, kjer nestabilnost vztraja. Hkrati skoraj štirje milijoni ljudi poskušajo začeti znova v relativno varnejših območjih, zlasti v prestolnici Kartum.

Zakaj ljudje bežijo?

Nasilje in pomanjkanje zaščite. Vojna je prinesla sistemsko in brutalno spolno nasilje, zlasti nad ženskami in dekleti. Več kot 17 milijonov žensk in deklet potrebuje humanitarno pomoč, število tistih, ki potrebujejo podporo zaradi spolno pogojenega nasilja, pa se je od začetka vojne povečalo kar štirikrat.

Akutna lakota in podhranjenost. 29 milijonov ljudi v Sudanu se sooča z akutno prehransko negotovostjo. Samo letos naj bi 4,2 milijona otrok trpelo zaradi podhranjenosti, od tega jih več kot 800.000 trpi za akutno podhranjenostjo.

Uničena infrastruktura in propad osnovnih storitev. Vojna je uničila bolnišnice, vodovodne sisteme in šole. Več kot 14 milijonov otrok, večinoma deklic, ne more v šolo zaradi propada izobraževalnega sistema.

Podnebni šoki. Močno deževje, poplave in ekstremne vročine še dodatno poslabšujejo humanitarne razmere ter povečujejo tveganje za bolezni, povezane z vodo.

Neuspeh mednarodne skupnosti

Kljub katastrofalnim razmeram je humanitarni odziv kritično podfinanciran. ZN so za leto 2026 začeli humanitarni poziv v višini 962,9 milijona dolarjev za pomoč 13,8 milijona ljudi, vendar je do zdaj financiran le 17-odstotno.

Prav tako je regionalni načrt za begunce, ki zajema sedem držav in zahteva 1,6 milijarde dolarjev, financiran le približno 10-odstotno. Visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi je opozoril, da bi lahko pomanjkanje podpore spodbudilo nadaljnje migracijske premike proti Libiji, Tuniziji in čez Sredozemsko morje v Evropo.

Sudan ostaja preizkušnja, ki jo svet ne opravlja,” je ob tretji obletnici vojne zapisal Tom Fletcher, uslužbenec ZN za humanitarne zadeve.

Delitve: