Zelena puščica ob rdeči luči je v Sloveniji že nekaj let del prometne ureditve, ki jo vozniki na nekaterih križiščih dobro poznajo, drugod pa je še vedno precej neobičajna. Omogoča namreč, da voznik tudi pri rdeči luči zavije desno, vendar le, če je na semaforju nameščena posebna zelena puščica in če lahko zavije varno. Na prvi pogled gre za preprosto rešitev, ki lahko skrajša čakanje in izboljša pretočnost, toda prav pri slednjem se odpira tudi vprašanje varnosti.
Hupanje, če nekdo ne zavija desno, ni primerno
O možnosti zavijanja desno pri rdeči luči se je v Sloveniji govorilo že vrsto let. Pri uvajanju so se pristojni zgledovali tudi po državah, kjer takšno ureditev poznajo že dlje časa, med drugim po Nemčiji in Poljski. Prvi tovrstni znak je bil pri nas ponovno nameščen avgusta 2021, in sicer v Ljubljani, na križišču Celovške ceste in Kolesarske poti pri Guncljah.
Slovenska ureditev se razlikuje od tiste, ki jo poznajo predvsem v ZDA. Tam je zavijanje desno pri rdeči luči na številnih območjih načeloma dovoljeno, če ni posebej prepovedano. Pri nas je ravno obratno: rdeča luč še vedno pomeni ustavitev, zavijanje desno pa je pri rdeči dovoljeno samo tam, kjer je ob semaforju nameščen poseben znak: zelena puščica na črni podlagi.
Tudi takrat voznik nima »zelene luči« v klasičnem pomenu. Puščica mu zgolj omogoča, da po ustavitvi zavije desno, če je to varno. Voznik mora torej najprej ustaviti pred črto, preveriti promet in se prepričati, da pri vključevanju nikogar ne bo ogrozil.
Pomembno je tudi, da zavijanje ni obvezno. Če voznik oceni, da razmer ne obvlada oziroma da ni dovolj varno, lahko počaka na zeleno luč. Enako velja za voznika za njim … hupanje in priganjanje zato nista na mestu.
Uvedena je bila zaradi pretočnosti
Glavni razlog za puščico je pretočnost. V določenih križiščih lahko vozila, ki želijo zaviti desno, sicer povsem po nepotrebnem čakajo celoten interval rdeče luči, čeprav je cesta, na katero bi se vključila, prazna.
Zelena puščica tako omogoča, da se del prometa iz križišča umakne že med rdečo lučjo. To je lahko posebej koristno v križiščih, kjer je veliko vozil, ki zavijajo desno, hkrati pa je promet iz nasprotne smeri oziroma preostali promet razmeroma majhen.
Na Direkciji RS za infrastrukturo ocenjujejo, da ureditev na splošno pripomore k večji pretočnosti ter zmanjšanju zamud in zastojev. Vendar hkrati poudarjajo, da zelene puščice ni mogoče nameščati avtomatično. Vsako križišče je treba obravnavati posebej.
Pri tem se upoštevajo številni dejavniki: število in hitrosti vozil, preglednost križišča, prometne obremenitve, dolžina intervalov rdeče luči ter predvsem prisotnost pešcev, kolesarjev, otrok na šolskih poteh in oseb z omejeno mobilnostjo.
Težava nastane, ko voznik vidi samo avtomobile
Voznik, ki čaka pri rdeči luči, se mora pri zavijanju desno osredotočiti predvsem na promet, ki prihaja z njegove leve strani. Toda hkrati se lahko na njegovi desni strani nahaja pešec ali kolesar, ki ima pri prečkanju prednost.
To pomeni, da mora voznik v zelo kratkem času spremljati več različnih smeri. Če se osredotoči samo na vozila in želi čim prej izkoristiti možnost, ki mu jo daje zelena puščica, lahko spregleda ranljivejšega udeleženca.
Na Direkciji zato opozarjajo, da pri takšni ureditvi opažajo napake voznikov, ki se ne prepričajo dovolj dobro, ali je pot res prosta. Posebej problematični so lahko konflikti med motornimi vozili in kolesarji.
Ponekod so puščice morali umakniti
Da zelena puščica ni primerna za vsako križišče, kaže tudi primer izvoza z ljubljanske obvoznice Bizovik in zavijanja proti Zadvoru. Tam so znak pred kratkim odstranili, čeprav so ga nekateri vozniki ocenili kot zelo koristnega.
Po besedah pristojnih motorna vozila pri uporabi zelene puščice pogosto niso ravnala z zadostno previdnostjo in niso zagotavljala varnega vključevanja v promet. Največ konfliktov je prihajalo med motornimi vozili in kolesarji, zato so se odločili, da znak odstranijo.
Pri AMZS opozarjajo na nepoznavanje pravil
Na problem opozarjajo tudi v AMZS. Vodja AMZS Šole vožnje in inštruktor varne vožnje Manuel Pungertnik ocenjuje, da tudi po več letih uporabe marsikateri voznik še vedno ne pozna dovolj dobro pomena zelene puščice oziroma se ne zaveda vseh pasti takšne ureditve.
Po njegovem mnenju najbolje deluje v križiščih, kjer obstaja samostojen pas za zavijanje desno in kjer ni oziroma je zelo malo pešcev.
Pomembna je tudi razlika med zeleno puščico na črni podlagi in običajno zeleno puščico v semaforju. Prva vozniku omogoča zavijanje, vendar pri tem ne odvzame prednosti pešcem in kolesarjem. Voznik mora zato še vedno preveriti prehod in okolico križišča.
Najprej se mora voznik ustaviti pred črto. Če je pred njim prehod za pešce ali kolesarska steza, mora najprej preveriti, ali kdo prečka cesto oziroma se ji približuje. Nato mora preveriti promet z leve in se prepričati, da se lahko varno vključi. Ob tem ne sme pozabiti na pešce in kolesarje, ki lahko prihajajo z druge strani. Šele ko je prepričan, da je pot prosta, lahko zavije. Vozila na cesti, na katero se vključuje, imajo prednost, prav tako imajo prednost pešci in kolesarji v primerih, ko jim ta pripada po prometnih pravilih.
Policija za zdaj ne vidi posebnega problema
Policija sicer posebej ne vodi statistike prometnih nesreč ali prekrškov, ki bi bili neposredno povezani z zelenimi puščicami. Prav tako niso zaznali, da bi takšna ureditev v splošnem povzročala posebno veliko težav.
Po njihovih opažanjih so vozniki ureditev večinoma dobro sprejeli. Še vedno pa se občasno najdejo takšni, ki zelene puščice ne opazijo ali pa ne vedo natančno, kako morajo v takšnem križišču ravnati.
V prvih letih uporabe tako niso zaznali posebnih dogodkov, ki bi zaradi same ureditve zahtevali njihovo posebno pozornost.
Stroka opozarja na širšo sliko
Na drugi strani sta Urbanistični inštitut RS in Zavod Vozim opozorila, da bi bilo treba pri takšni ureditvi prometno varnost postaviti pred pretočnost. Po njihovem mnenju zavijanje desno pri rdeči luči povečuje kompleksnost dogajanja v križiščih in s tem tudi tveganje za konfliktne situacije, predvsem za pešce in kolesarje.
Aljaž Plevnik z Urbanističnega inštituta RS je opozoril prav na situacijo, v kateri se voznik pri zavijanju osredotoči na prihajajoča vozila z leve, pri tem pa lahko spregleda pešca ali kolesarja, ki prihaja z desne oziroma že prečka vozišče.
Na problematiko je opozoril tudi ambasador Zavoda Vozim Žiga Breznik, ki je izpostavil širše vprašanje načrtovanja mestnega prometa. Po njegovem mnenju so mesta pogosto še vedno bolj prilagojena avtomobilom kot pešcem, kolesarjem in drugim udeležencem.
Tudi države, ki imajo z zavijanjem desno pri rdeči luči bistveno daljše izkušnje, danes ponovno razpravljajo o njegovih posledicah. Plevnik je opozoril, da so v številnih ameriških mestih v zadnjih letih začeli omejevati možnost zavijanja desno pri rdeči luči. Razlog so predvsem varnostna tveganja za pešce in kolesarje. Ponekod naj bi po omejitvah zaznali izboljšanje prometne varnosti.
Koliko zelenih puščic sploh imamo v Sloveniji?
Število križišč s takšno ureditvijo se je v Sloveniji od leta 2021 povečalo. Na državnih cestah jih je po podatkih Direkcije trenutno deset, dodatne pa so tudi na cestah v pristojnosti občin.
V Ljubljani je po evidencah javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice nameščenih 22 takšnih znakov. Ponekod so zaradi večje varnosti dodali tudi dodatne table, ki voznike posebej opozarjajo na pešce in kolesarje.
Pristojni poudarjajo, da novih lokacij ne bodo izbirali zgolj na podlagi tega, koliko bi z njimi pospešili promet. Ključna mora biti inženirska presoja, v kateri se preveri, ali je križišče za takšno ureditev sploh primerno.
