Ker se jesenske lokalne volitve nezadržno približujejo, smo se odločili za pregled dela županov v slovenskih mestnih občinah. V uredništvu medijev Maribor24.si in Slo24.si smo županom 12 slovenskih mestnih občin zastavili osem vprašanj, s katerimi želimo osvetliti njihove dosežke, neizpolnjene obljube, največje izzive ter načrte za prihodnost. Namesto klasičnih pisnih odgovorov smo jih povabili, da svoja stališča predstavijo v kratkih videoodgovorih. Tako bodo lahko občani neposredno slišali, kako župani ocenjujejo svoje delo v obdobju 2022–2026, katere projekte štejejo za največje uspehe, kje priznavajo napake in kakšne razvojne prioritete napovedujejo do leta 2030.
Tokrat je na naša vprašanja odgovarjal Matija Kovač, župan Mestne občine Celje.
Katero predvolilno obljubo iz leta 2022 ste v celoti izpolnili in katera je ostala neuresničena? Zakaj?
Mislim, da je bila bistvena obljuba, ki smo jo realizirali, sprememba v načinu dela, v odprtosti, v povezanosti mesta, v energiji, ki jo imamo v politiki. Predvsem pa v razmišljanju, da je procese treba načrtovati dolgoročno, premišljeno, usklajeno z javnostjo, po načelih, ki so nekako v duhu participacije prav vseh in angažiranja občanov. Konkretni projekti, ki smo jih obljubili in uresničili, so: obnova otroških igrišč, obnova stadiona, obnova atletske steze na stadionu Kladivar, drevesni park, dom ustvarjalnih skupnosti. Od tistih bistvenih, ki pa jih do konca mandata še nameravamo zaključiti oziroma realizirati, pa je občinski prostorski načrt. Kljub zagotovilom prejšnjega vodstva občine, da je ta pripravljen za sprejem, je bilo v teh štirih letih potrebno veliko stvari narediti povsem na novo, pridobiti nove strokovne podlage, predvsem pa se na novo uskladiti z resorji, ki so za Celje ključni. To so poplavna varnost, kmetijska zemljišča, industrijska dediščina, vojaška infrastruktura. Tako da OPN je tisti, ki nas do konca mandata še čaka.
Kaj bi danes naredili drugače, če bi mandat začeli znova?
Verjetno bi z razumevanjem, da za izvedbo projekta niso ključna samo finančna sredstva in odločitev, ampak da so predvsem pomembni priprava dokumentacije, proces komunikacije, uskladitev zasnov, določene projekte začel razvijati hitreje. Projekte, ki jih bomo gradili čez 10 ali 15 let, bi si postavil kot prioriteto strategije že v prvem letu mandata.
Katera kritika občanov na račun vašega vodenja občine je bila po vašem mnenju upravičena?
Takih ne poznam. Ne. Verjetno bi tu rekel, da je tudi tista kritika, ki jo imam najpogosteje do sebe, in sicer: ker si želim, da so stvari narejene hitro in učinkovito, je pogosto proces, ki ga absolutno spoštujemo in moramo peljati, tisti, ki nam vzame več časa. To pomeni: ne snujemo projektov, ki bi bili zelo hitro uresničljivi na prvo žogo, brez premisleka, ampak si vzamemo čas za pogovor, predvsem z občani, s strokami, in seveda za zasnove, ki so dobro umeščene v prostor. Včasih to potem izgleda, kot da traja dolgo, ampak v resnici je ta nevidni del procesa še kako pomemben in verjamem, da na koncu tudi razumljen kot del kvalitete rešitev, ki jih za mesto snujemo.
Če bi morali izpostaviti en projekt, ki je najbolj izboljšal kakovost življenja občanov, in en projekt, ki se je izkazal za napako ali ni dosegel pričakovanj, katera bi to bila?
Te
Težko omenim samo en projekt, ampak tisti proces, ki ga vidimo predvsem pri urejanju sosesk, pri participativnih proračunih, ki izboljšujejo stanje, ko ljudje povedo, da dejansko vidijo spremembe, da smo bolj pozorni na podrobnosti, da vsa ta otroška igrišča, zelene površine, klopi, ki se postavijo po mestu, dejansko izboljšajo kakovost bivanja. Predvsem pa ljudje vidijo, da je mesto postalo odzivno na njihove potrebe, da je to tisto, kar bi izpostavil kot nekaj, kar me res zadovoljuje. Kot proces, ki pa traja dlje, kot sem sam pričakoval in želel, pa je proces sprememb dinamike v mestnem središču, kjer se pričakuje predvsem medsebojno zaupanje, tako občanov, ki morajo verjeti, da je mestno jedro tisti prostor, kjer bodo lahko preživljali kvalitetno svoj čas, kot gospodarstvenikov, ki morajo verjeti v to, da je mesto tisto, ki jim lahko prinese tudi ustrezne poslovne priložnosti. In ti trendi so vidni, zaznavni. Mesto počasi dobiva neko pravo urbano, energično podobo. Je pa na tej poti seveda še veliko dela in prej omenjenega medsebojnega zaupanja, da pridemo do rezultatov, ki bodo res taki, da bodo vsi rekli: “Glej, to pa je zdaj drugače kot pred desetimi leti.”
Kateri infrastrukturni ali razvojni projekt je bil v vašem mandatu finančno najzahtevnejši in kako ocenjujete njegovo upravičenost glede na vložena javna sredstva?
Absolutno so najzahtevnejši protipoplavni ukrepi, ki jih vodimo skupaj z državo, kjer so tudi občinska sredstva ob strani. Gre za več kot 25 milijonov evrov investicij. Največji med njimi je most na Polulah, ki se v teh dneh zaključuje z gradnjo. Med občinskimi investicijami, ki so prav vse upravičene, pa so tiste, ki so vezane na evropska sredstva: dom ustvarjalnih skupnosti, drevesni park, cesta na grad s Popovičevo ulico, šolsko potjo na Skalni kleti in pa številne cestne investicije. Tako da v celoti je teh finančno zahtevnejših investicij kar veliko v vseh letih tega mandata.
Kolikšna je bila vrednost vseh zaključenih investicij v mandatu 2022 – 2026?
Investicije, ki so vodene izključno iz občinskega proračuna, ocenjujemo v celoti okoli 50 milijonov evrov. Gre za investicije v javne objekte, šolske objekte, vrtec, tudi seveda cestno infrastrukturo, športno infrastrukturo, javne površine. Veliko teh projektov je sofinanciranih tudi z evropskimi sredstvi in sredstvi nacionalnih razpisov.
S katerim največjim izzivom se bo vaša občina soočala v naslednjih štirih letih: stanovanjsko problematiko, prometom, staranjem prebivalstva, pomanjkanjem kadrov, energetiko ali čim drugim?
Celje je eno izmed tistih mest, kjer je ključen izziv za uspešno prihodnost, kjer bo gospodarstvo lahko delovalo zares prebojno, negovanje in privabljanje talentov. In pri tem ne gre za eno področje, ampak gre za to, da mesto mora ponuditi pogoje za to, da se bodo ljudje, ki so sposobni ustvarjati boljšo prihodnost, tu zares dobro počutili, da bodo imeli ustrezna stanovanja, da bo promet trajnostno in dobro urejen, da bomo energetsko samooskrbni oziroma nudili javne storitve po ugodnih cenah, da bomo podnebno odporni, na čemer delamo s protipoplavnimi in drugimi ukrepi, in da bomo povezani in aktivni kot skupnost. In vse to naslavljamo z našo pravno strategijo.
Če boste ponovno kandidirali in prejeli nov mandat, kateri trije projekti bodo vaša absolutna prioriteta do leta 2030?
Pripravljenih imamo kar nekaj projektov, ki jih želimo v nov mandat peljati naprej. Pri tem gre za potniški center Celje, ki je projekt, ki ga snujemo skupaj z državo. Pri tem gre za projekt obnove mestnega parka Golovec okoli pokopališča na Golovcu. Gre za prenovo Prešernove ulice in pa kar nekaj stanovanjskih projektov, ki se začenjajo že v letošnjem letu in bodo potekali tekom naslednjega mandata in zagotovili kvalitetne pogoje za bivanje novih Celjank in Celjanov.
