Aleja velikanov pred mariborskim Rektoratom združuje štiri osebnosti, ki so s svojim znanjem in delom pustile trajen pečat v slovenski in svetovni zgodovini. Veste, koga predstavljajo?
Aleja velikanov: znanje, vklesano v kamen
Od leve proti desni si spomeniki sledijo v naslednjem vrstnem redu: Pavel Turner, Herman Potočnik Noordung, Matija Murko in Franc Miklošič.
Pavel Turner
Zagotovo velja za enega izmed najbolj razgledanih Slovencev svojega časa. Rojen v Planici nad Francom je ko vseskozi odličen dijak obvladal mnogo jezikov: poleg nemščine tudi angleščino, francoščino in italijanščino. Dokončal je šolanje na Prvi gimnaziji Maribor, že kot dijak pa se je vključil v intelektualni krog mariborske čitalnice. Kasneje je večino svojega življenja preživel v tujini. Med drugim je bil tudi v Londonu, kjer je delal pri premožnem judovskem borzniku. S svojo družino je veliko potoval in kmalu je prišel v stik z vplivnimi angleškimi gospodarstveniki in politiki. Študiral je tudi na Pravni fakulteti na Dunaju, vendar se je študij kmalu opustil. Vpisal se je na nemško univerzo v Strasbourgu in tam leta 1873 končal študij z doktoratom iz gospodarskega prava, promoviran pa je bil kot prvi doktor te univerze.
Maja 1903 ustanovil Zgodovinsko društvo Maribor. Turner je jeseni tega leta postal njegov predsednik in tudi na tem področju z mecenstvom in svojo osebnostjo prispeval h kulturnemu razvoju mesta.
Herman Potočnik Noordung
Slovenski raketni inženir in strokovnjak za raketno tehniko je postavil temelje za osvajanje vesolja. Njegovo delo Problem vožnje po vesolju, izdano leta 1928 štejemo za temeljno delo astronavtike. V njej je opisal natančne izračune, revolucionarne načrte in vizije razvoja vesoljske tehnike.
Medtem ko so v Berlinu njegove zamisli vzeli resno pa so dunajski inženirji njegovo delo označili za domišljijsko. Kljub temu pa Herman velja za enega od prvih izumiteljev na sveu, ki je načrtoval izvorne načrte in zasnove naprav za vesolje. Hkrati pa je tudi prvi opisal krožno vesoljsko postajo, ki s kroženjem ustvarja umetno težnost in tako omogoča daljše in bolj učinkovito bivanje v vesolju brez stranskih učinkov breztežnosti na telo.
Matija Murko
Aleja velikanov ima tudi enega izmed prvih utemeljiteljev slovenske etnološke misli, to je Matija Murko. Kot navaja Slovenski etnografski muzej, je Murko v poročilu o Narodopisni razstavi češkoslovanski v Pragi leta 1895 pozval rojake, naj začnejo zbirati etnološko gradivo. Poročilo konča z znanim stavkom »Zbirajmo in hranimo torej svoje starine, starobitne in prisvojene, kolikor moremo, ker človeka, ki ni barbar, bo vedno zanimalo, kako so živeli njegovi predniki.«
Bil je docent za slovansko filologijo na Dunaju, redni profesor v Gradcu, Leipzigu in Pragi, kjer je postal tudi častni doktor univerze ter ustanovitelj in predsednik tamkajšnjega Slovanskega inštituta. Prof. dr. Matija Murko je torej služboval v tujini in tam se nahaja tudi večina njegove strokovne zapuščine.
Franc Miklošič
Filolog in eden izmed največjih slavistov pri nas. Po smrti Jerneja Kopitarja je opravljal cenzorska opravila za slovanske, romunske in novogrške knjige. Leta 1848 se je za eno leto vključil v politično življenje in postal predsednik dunajskega društva Slovenija, sooblikovalec programa Zedinjene Slovenije in poslanec v avstrijskem Državnem zboru. Leta 1849 je bil imenovan za prvega profesorja na novoustanovljeni Stolici za slovansko filologijo Univerze na Dunaju. Tri šolska leta je bil dekan Filozofske fakultete na Dunaju, leta 1854 pa rektor univerze na Dunaju. Leta 1864 je za delo in zasluge dobil dedno plemstvo, po odločitvi ljutomerskega trškega sveta je bil tudi častni tržan Ljutomera.
Aleja velikanov predstavlja poklon preteklosti
Aleja velikanov predstavlja spomenike pred univerzo, ki niso le poklon preteklosti, temveč opomnik, da brez poguma, znanja in idej ni prihodnosti.
