Torkovo trgovanje na newyorških borzah so zaznamovali rdeči indeksi, saj so vlagatelji previdno spremljali diplomatski razvoj med ZDA in Iranom ter bližajoči se iztek premirja na Bližnjem vzhodu. Negotovost glede morebitne eskalacije ali napredka v mirovnih pogovorih je zasenčila začetek tedna.
Indeks Dow Jones je dan sklenil pri 49.149,38 točke, kar pomeni 0,59 odstotka manj kot ob koncu ponedeljkovega trgovanja. Širši indeks S&P 500, ki združuje 500 največjih ameriških podjetij, je padel za 0,63 odstotka na 7064,01 točke, medtem ko je tehnološki Nasdaq izgubil 0,59 odstotka in končal pri 24.259,96 točke.
Glavni vzrok za previdnost med vlagatelji so negotovi izidi pogovorov med ZDA in Iranom. Čeprav uradna Washingtona in Teherana nista izdala izjav o napredku, poročila z zaupnih srečanj kažejo na zamrznitev dialoga glede jedrskega programa. Hkrati se izteka premirje na Bližnjem vzhodu, kar bi lahko znova odprlo oborožene spopade in vplivalo na dobavne verige, še posebej na energetskem trgu.
Prav slednje se je odrazilo pri ceni nafte. Medtem ko so delnice padale, je surova nafta močno podražila. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške nafte (WTI) z dobavo maja je bilo treba odšteti 92,13 dolarja, kar je 2,52 dolarja več kot v ponedeljek. Še strmejši je bil skok cene severnomorske nafte brent za junijsko dobavo, ta je poskočila za 5,19 dolarja na 100,67 dolarja za sod.
Drugače je bilo pri plemenitih kovinah. Cena zlata se je v torek močno znižala, unča (31,1 grama) je stala 4697,10 dolarja, kar je 131,70 dolarja oziroma 2,73 odstotka manj kot dan prej. Analitiki znižanje pripisujejo delnemu umiku kapitala v gotovino ob visoki negotovosti ter tehnični korekciji po večdnevni rasti.
Do zaprtja tiskane izdaje se ameriški finančni minister ni odzval na pozive k umiritvi razmer, vlagatelji pa že usmerjajo poglede na sredini teden, ko naj bi bili objavljeni novi signali glede morebitne podaljšanja premirja.
