Tovorna vozila, registrirana v Sloveniji, so lani prepeljala 97,3 milijona ton blaga, kar je tri odstotke manj kot predlani. Pri tem so opravila 19,5 milijarde tonskih kilometrov, kar predstavlja kar 11-odstotni padec, je danes objavil državni statistični urad. Največ blaga je bilo prepeljanega v prometu z Italijo, Avstrijo, Hrvaško in Nemčijo.
Manj blaga je bilo prepeljanega tako v notranjem kot v mednarodnem prometu. V notranjem prometu so tovornjaki prepeljali 63,8 milijona ton blaga (3,1 odstotka manj), v mednarodnem pa 33,5 milijona ton (2,9 odstotka manj).
Tonski kilometri in prevoženi kilometri
Pri opravljenih tonskih kilometrih (produkt mase tovora in prevožene razdalje) je bil padec še izrazitejši v notranjem prevozu, in sicer 2,5 milijarde tonskih kilometrov (7 odstotkov manj). Največ pa se je poznalo pri mednarodnih prevozih, z 17 milijard tonskih kilometrov (11 odstotkov manj).
Skupaj so slovenska tovorna vozila lani prevozila 1,6 milijarde kilometrov, kar je prav tako 11 odstotkov manj kot leto prej. Od tega so vozila kar 80 odstotkov kilometrov opravila z naloženim tovorom, kar kaže na razmeroma visoko izkoriščenost voznega parka.
Mednarodni promet: največ z Italijo, Avstrijo, Hrvaško in Nemčijo
V mednarodnem prometu so slovenski tovornjaki prepeljali blago v več kategorijah. Iz Slovenije v tujino je bilo 11 odstotkov vsega blaga (10,8 milijona ton, 5 odstotkov več kot predlani), iz tujine v Slovenijo pa kar 9 odstotkov vsega blaga (9,3 milijona ton, 4 odstotke več kot leta 2024).
Med dvema tujima državama (tranzit), je bilo pripeljanega 10 odstotkov vsega blaga medtem ko je kabotaža (prevoz znotraj tuje države) znašala 4 odstotke vsega blaga.
Glavne trgovske partnerice
Pri uvozu blaga v Slovenijo (9,3 milijona ton) so najpomembnejše države:
| Država | Delež |
| Italija | 33 % |
| Avstrija | 26 % |
| Nemčija | 12 % |
| Hrvaška | 12 % |
Pri izvozu blaga iz Slovenije (10,8 milijona ton) je slika podobna:
| Država | Delež |
| Italija | 37 % |
| Avstrija | 21 % |
| Hrvaška | 13 % |
| Nemčija | 11 % |
Kakšno blago so prevažali?
Po vrsti blaga so prevladovale rude in kamnine, ki so predstavljale več kot tretjino (34 odstotkov) vse prepeljane količine.
Sledili so drugo blago, ki je znašalo 19 odstotkov in nekovinski mineralni izdelki z 9 odstotki.
Med drugimi so 8 odstotkov znašali proizvodi predelovalnih dejavnosti, najmanj pa so obsegali kmetijski, gozdarski in ribiški proizvodi, ki so predstavljali 6 odstotkov
Razlike med notranjim in mednarodnim prometom
V notranjem prometu so še posebej izstopale rude in kamnine (kar 49 odstotkov vsega blaga), sledili so drugo blago (12 odstotkov) in nekovinski mineralni izdelki (11 odstotkov). To je razumljivo, saj gre za materiale, ki se uporabljajo v gradbeništvu in industriji znotraj države.
V mednarodnem prometu pa je bilo največ tovora iz skupine “drugo blago” (32 odstotkov), sledili so proizvodi predelovalnih dejavnosti (14 odstotkov), prevozna sredstva in stroji (9 odstotkov) ter kmetijski, gozdarski in ribiški proizvodi (9 odstotkov).
Način nakladanja
Največ prepeljanega blaga je bilo v obliki razsutega tovora (45 odstotkov), kar vključuje materiale, kot so pesek, gramoz, ruda in podobno. Sledil je tovor na paletah (20 odstotkov), kar je značilno za industrijsko in trgovsko blago.
Z vidika obsega dela (tonski kilometri) je mednarodni prevoz daleč najpomembnejši, predstavlja kar 87 odstotkov vseh tonskih kilometrov. Znotraj tega spada prevoz med dvema tujima državama (tranzit) in znača kar 36 odstotkov tonskih kilometrov. Iz Slovenije v tujino je prepeljano blago obsegalo 25 odstotkov, v Slovenijo iz tujine pa le 21 odstotkov.
Padec dejavnosti
11-odstotni padec tonskih kilometrov in 3-odstotni padec količine blaga kažeta na to, da so slovenski prevozniki lani opravili manj obsega dela, pri čemer so se krajše razdalje (notranji promet) nekoliko bolje ohranile kot daljše mednarodne poti.
Možni vzroki za upad vključujejo zmanjšano gospodarsko aktivnost v Sloveniji in pri glavnih trgovinskih partnericah in višje stroške goriva in energije. Med drugim je ključnega pomena prilagajanje nabavnih verig po kriznih letih in usklajevanje z večjo konkurenco tujih prevoznikov.
Slovenski tovorni promet ostaja ključen za gospodarstvo, saj povezuje domačo industrijo s tujino. Bo pa leto 2025 pokazalo, ali je lanski upad le kratkoročna korekcija ali znak dolgoročnejših sprememb v logističnih tokovih.
