V predlogu interventnega zakona, ki so ga v DZ vložile stranke t. i. tretjega političnega bloka (NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resnica), gredo po mnenju Svobode v pravo smer le rešitve za nižji DDV na osnovno košarico, zamejitev cen energentov in spremembe pri samostojnih podjetnikih. Vse ostalo naj bi šlo na škodo mladih in srednjega razreda, so opozorili na današnji novinarski konferenci.
“Velika večina rešitev ni interventne narave, biti bi morale rešene v sistemskih zakonih. Poimenovanje zakona za razvoj Slovenije je absolutno napačno, saj je daleč od tega, da bo poskrbel za razvoj. Naslov bi moral biti, da bodo bogati imeli še več, podnaslov pa nič za mlade in za povprečnega človeka,” je povedala poslanka Alenka Bratušek.
571 milijonov ali skoraj milijardo?
Bratušek je opozorila na neskladje v ocenah finančnih posledic predloga. Medtem ko predlagatelji navajajo okoli 571 milijonov evrov, je ocena Svobode skoraj dvakrat višja – nekaj manj kot milijardo evrov.
“Predlagatelji so v celoti izpustili izpad v pokojninski blagajni v višini 230 milijonov evrov, kar se bo zgodilo, če bodo lahko upokojenci delali in dobili polno pokojnino,” je pojasnila.
Predlog za znižanje davka na dodano vrednost za osnovno košarico gre po oceni Svobode v pravo smer. A Bratušek je poudarila, da je treba pri tem omejiti tudi maržo trgovcem, “da ne dobimo vojnih dobičkarjev”.
V pravo smer gredo tudi ukrepi za cene energentov, a je vlada v odhajanju ceno elektrike in plina že zamejila z 10. aprilom, ne šele s 1. julijem, kot predlagajo predlagatelji.
Tudi spremembe pri samostojnih podjetnikih gredo po mnenju Svobode v pravo smer, vendar je treba pri tem poskrbeti za male obrtnike, podjetnike in samostojne podjetnike s prihodki do 30.000 evrov.
Pri tem pa se ne strinjajo, da bi rešitev samostojne podjetnike spodbujala k davčnim obvodom za zniževanje plačila davkov.
Opozorilo: divja privatizacija zdravstva in razgradnja dolgotrajne oskrbe
“Vse ostalo v zakonu pomeni divjo privatizacijo zdravstva, razgradnjo dolgotrajne oskrbe in višje plače za en odstotek že danes najbolje plačanih in najbogatejših Slovencev,” je opozorila Bratušek.
Poslanka Tamara Kozlovič je dodala, da se bo s tem interventnim zakonom uradno začela amerikanizacija javnega zdravstva.
“Predlagatelj ves naš trud za razmejitev javnega in tržnega zdravstva vrača na točko nič in pod pretvezo skrajšanja čakalnih vrst v javni zdravstveni sistem spušča tržne izvajalce in netransparentne prakse. Na stežaj odpira vrata do zdravstvene blagajne in za konflikte interesov,” je povedala.
Tveganja za javno zdravstvo
Kozlovič je naštela številna tveganja predlagane ureditve, kot so destabilizacija javne zdravstvene mreže in povečanje odvisnosti javnih zavodov od tržnih izvajalcev. Prav tako je izpostavila zmanjšanje predvidljivosti in stabilnosti izvajanja zdravstvenih storitev in slabitev motivacije zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih.
Vse to pa bo vodilo v povečanje odhodkov javne zdravstvene blagajne.
“Ukrepi ne skrajšujejo čakalnih vrst, najhuje pa je, da zmanjšujejo kakovost zdravstvenih obravnav,” je poudarila.
Stanovanja: interesi lastnikov pred mladimi
Poslanka Lucija Tacer Perlin je spomnila na prizadevanja Svobode in odhajajoče koalicije za več stanovanj za mlade. Sedaj pa bo interventni zakon zamaknil omejitev kratkoročnega oddajanja stanovanj v občinah s stanovanjskimi težavami.
“Interesi lastnikov stanovanj za kratkoročni najem dobijo prednost pred mladimi,” je ocenila.
Njihov cilj je, da imajo mladi in vsi državljani lahko nižje najemnine, zato je po njenih besedah pomemben ukrep tudi dodatna gradnja stanovanj, ki so dostopna po javni shemi.
Zgodovinski opomin: primer Janševe vlade 2004–2008
Bratušek je ob koncu spomnila na vlado Janeza Janše med letoma 2004 in 2008, ki je “zelo nepremišljeno in rokohitrsko ukinila davek na izplačane plače, v javnih financah pustila katastrofalen primanjkljaj, da ne omenjam bančne luknje, kar smo uspeli sanirati šele leta 2013”.
“Ključna razlika med levimi in desnimi vladami je ta, da leve delajo za ljudi, javne sisteme, zdravstvo, šolstvo in dolgotrajno oskrbo, desne pa za najbogatejše,” je sklenila Bratušek.
Predlog interventnega zakona so v DZ vložile stranke t. i. tretjega političnega bloka: NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resnica. Zakon naj bi po navedbah predlagateljev pospešil razvoj Slovenije, vendar mu nasprotniki očitajo ravno nasprotno.
Predlog zakona čaka obravnava v Državnem zboru. Ali bo sprejet v predlagani obliki ali pa bo doživel številne spremembe, bo znano v prihodnjih tednih. Svoboda napoveduje, da bo podprla le tiste rešitve, ki so po njihovem mnenju v pravo smer, ostalim pa nasprotuje.
