Evropska komisija bo v odziv na energetsko krizo, povezano z vojno na Bližnjem vzhodu, vzpostavila mehanizem za spremljanje zalog goriv, pri čemer se bodo sprva osredotočili na letalsko gorivo. Državam članicam so podali tudi priporočila za zmanjšanje porabe energije v gospodinjstvih in gospodarstvu, med drugim na področju prevoza. “Ne gre za kratkoročno manjše zvišanje cen, ampak za krizo, ki je verjetno tako resna kot energetski krizi v letih 1973 in 2022 skupaj,” je opozoril evropski komisar za energijo Dan Joergensen.
“Tudi v najboljšem primeru bo hudo”
Joergensen je ob predstavitvi ukrepov v Bruslju poudaril resnost razmer:
“Pred nami so zelo težki meseci, morda celo leta. Odvisno je od razvoja dogodkov na Bližnjem vzhodu. Tudi v najboljšem primeru pa bo hudo.”
Komisar je pozval k hitremu in skupnemu ukrepanju, saj lahko le skupno evropsko ukrepanje zaščiti države članice pred najhujšimi posledicami krize. Dodal je, da je kljub vsemu možno zaščititi najbolj ranljive državljane in najbolj izpostavljene gospodarske sektorje.
“Ker ne moremo predvideti vsega, moramo biti pripravljeni na vse,” je še poudaril.
Bruselj je ukrepe predstavil, potem ko so cene energije na svetovnih trgih zaradi vojne na Bližnjem vzhodu – kjer trenutno velja krhko premirje – in z njo povezanega zaprtja Hormuške ožine poskočile. Hormuška ožina je ključna ladijska pot za transport nafte in plina iz Bližnjega vzhoda, njeno zaprtje pa ima neposredne posledice za svetovne energetske trge.
Komisija namerava vzpostaviti skupni mehanizem za spremljanje proizvodnje, izvoza, uvoza in zalog goriv v prometu, pri čemer se bodo najprej osredotočili na letalsko gorivo.
V Bruslju napovedujejo, da se bodo z državami članicami, dobavitelji goriva, letališči in letalskimi družbami usklajevali pri iskanju alternativnih dobav letalskega goriva in predlagali ukrepe za optimizacijo razdelitve tovrstnega goriva med članicami.
Letalski promet je namreč med najbolj ranljivimi sektorji, saj je odvisen od specifičnih vrst goriva, ki jih je težje nadomestiti kot druge energente.
Priporočila za zmanjšanje porabe
Del danes predstavljenih ukrepov je namenjen zmanjšanju porabe energije v gospodinjstvih in gospodarstvu. Komisija je podala nabor možnih ukrepov, ki jih lahko uporabijo države članice. In sicer so točke razdelile v prometu in pri ogrevanju in hlajenju.
V prometu po pomembno spodbujanje uporabe javnega prevoza (znižanje cen vozovnic ali brezplačne vozovnice za določene skupine) in spodbujanje bolj okolju prijaznega načina vožnje (kolesarjenje, hoja, souporaba vozil). Potrebni boto tudi ukrepi za zmanjšanje nepotrebnih prevozov.
Pri ogrevanju in hlajenju pa bo v ospredju spodbujanje učinkovitejšega ravnanja pri ogrevanju in hlajenju prostorov. Nujno potrebna bo tudi finančna podpora za nameščanje okolju prijaznih tehnologij (toplotne črpalke, sončni paneli) ter izolacija stavb in energetska sanacija.
Joergensen je poudaril, da je najbolje, da o tem, katere ukrepe bodo uvedle, odločajo države članice same, glede na svoje specifične razmere in potrebe.
“Države članice spodbujamo, da storijo vse, kar lahko, da bi zmanjšali porabo. To bi bilo namreč koristno v trenutni cenovni krizi, hkrati pa bi preprečilo težave z oskrbo v prihodnje,” je povedal.
Dolgoročnejši ukrepi v pripravi
Poleg naštetih takojšnjih ukrepov komisija pripravlja tudi predloge dolgoročnejših, bolj strukturnih energetskih ukrepov. Predloge bo predstavila v prihodnjih mesecih.
Ti naj bi vključevali pospešitev prehoda na obnovljive vire energije in zmanjšanje odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv. Prav tako bo nujno potrebno povečanje energetske učinkovitosti v vseh sektorjih in krepitev evropskih zalog energentov.
Komisar Joergensen je poudaril, da je kljub krizi možno zaščititi najbolj ranljive državljane in najbolj izpostavljene gospodarske sektorje. Pričakuje se, da bodo države članice uvedle socialne ukrepe za blažitev posledic visokih cen energije, podobno kot med krizo leta 2022.
Primerjava z zgodovinskimi krizami
Joergensen je sedanjo krizo primerjal z naftno krizo leta 1973 in energetsko krizo leta 2022 po ruskem napadu na Ukrajino. Opozoril je, da je sedanja kriza verjetno tako resna kot obe prejšnji skupaj.
Medtem ko je leta 1973 šlo predvsem za politično embargo arabskih držav, leta 2022 pa za zmanjšanje dobave plina iz Rusije, je sedanja kriza povezana z zaprtjem ključne transportne poti (Hormuške ožine) in neposrednim vojaškim spopadom v eni od največjih naftno-plinskih regij na svetu.
Države članice bodo v prihodnjih dneh in tednih morale sprejeti konkretne ukrepe na podlagi priporočil Bruslja. Pričakuje se, da bodo nekatere države že napovedale znižanje omejitev hitrosti na avtocestah, spodbude za uporabo javnega prevoza in ukrepe za zmanjšanje porabe energije v javnih stavbah.
V Sloveniji bodo morali pristojni ministrstvi za infrastrukturo in za okolje pripraviti nacionalni načrt ukrepov, ki bo sledil smernicam Evropske komisije. Kot kaže, nas čaka energetsko varčna zima, morda celo več njih.
