Duševno zdravje otrok danes vse manj govori samo o otrocih in vse bolj o družbi, v kateri odraščajo. O svetu permanentne primerjave, digitalne izpostavljenosti in občutka, da mora biti posameznik ves čas dovolj uspešen, dovolj privlačen in dovolj produktiven. Prav zato duševnih stisk mladih ni več mogoče razumeti ločeno od družbenih pritiskov, spolnih stereotipov in kulture popolnosti, ki jo sodobno okolje neprestano proizvaja.
Na to opozarja tudi mednarodni projekt SPARK – Strengthening Psychological Awareness and Resilience for Kids, financiran v okviru evropskega programa CERV (Citizens, Equality, Rights and Values), ki ga je Evropska komisija prepoznala kot primer dobre prakse na področju spolno občutljive obravnave duševnega zdravja otrok in mladostnikov.
Projekt izhaja iz vse bolj očitnega dejstva, da duševno zdravje mladih ni spolno nevtralno. Dekleta in fantje namreč ne odraščajo pod istimi družbenimi pričakovanji, zato se tudi njihove stiske pogosto oblikujejo drugače.
Zaskrbljujoči podatki: dekleta pod večjim pritiskom
Podatki so pri tem precej zgovorni. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da danes vsak sedmi mladostnik med 10. in 19. letom živi z duševno motnjo. Med najpogostejšimi so anksioznost, depresija in vedenjske motnje.
OECD medtem ugotavlja, da je leta 2022 kar 68 odstotkov 15-letnih deklet poročalo o večkratnih psiholoških in zdravstvenih težavah. Vse od tesnobe, nervoze in nespečnosti do pogostega občutka žalosti, med fanti pa 36 odstotkov.
Posebej izrazite postajajo razlike pri občutku pritiska. Raziskave WHO kažejo, da se je leta 2022 kar 63 odstotkov 15-letnih deklet pogosto počutilo pod pritiskom zaradi šole in pričakovanj okolice.
Pandemija covida-19 teh težav sicer ni ustvarila, jih je pa močno razgalila. V Sloveniji se je po pandemiji število težav v duševnem zdravju mladih povečalo za 67 odstotkov, zaznan pa je bil tudi skoraj štirikratni porast samomorilnih vedenj med mladostniki. Skoraj polovica mladih danes svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo ali zelo slabo.
»Ena največjih iluzij pri razumevanju duševnega zdravja mladih je predstava, da so stiske nekaj univerzalnega in spolno nevtralnega. V resnici dekleta in fantje zelo zgodaj internalizirajo povsem različne mehanizme vrednotenja samega sebe,« opozarja mag. Ana Pavlič, vodja projekta iz IPES.
Ter dodaja: »Dekleta se pogosto učijo, da morajo svojo vrednost graditi skozi nadzor nad telesom, emocionalno prilagodljivost in všečnost, fantje pa skozi odsotnost ranljivosti, nadzor in performans moči.</em> Zato ne gre samo za to, da mladi doživljajo različne pritiske, ampak da jih družba že zelo zgodaj nauči, kateri deli njih samih so sploh sprejemljivi za obstoj v javnem prostoru.«
Družbena omrežja in kultura popolnosti
Strokovnjaki opozarjajo, da otroci danes ne odraščajo več zgolj v kulturi uspešnosti, ampak v kulturi neprestanega upravljanja lastne vrednosti. Družbena omrežja pri tem niso več samo prostor zabave ali komunikacije, ampak eden osrednjih mehanizmov sodobne socializacije.
Mladi na TikToku, Instagramu in Snapchatu vsakodnevno spremljajo idealizirane podobe telesa, uspeha in življenjskega sloga, ki jih je praktično nemogoče doseči.
»Posebej zaskrbljujoče je, da se danes meje med identiteto in performansom skoraj brišejo. Mnogi mladi nimajo več občutka, da je telo nekaj, v čemer preprosto obstajaš, ampak nekaj, kar mora biti ves čas optimizirano, popravljeno, pripravljeno za pogled drugih. Družbena omrežja pri tem ne ustvarjajo samo pritiskov glede videza, ampak tudi občutek, da je lastna vrednost vedno odvisna od zunanje potrditve, vidnosti in odziva okolice,« poudarja Ana Pavlič iz IPES.
Pri delu z mladimi ustvarjalci projekta SPARK opažajo, da dekleta vse pogosteje govorijo o pritiskih glede videza, telesa in estetskih idealov, ki jih promovira influencer kultura. Med osnovnošolkami se vse pogosteje pojavljajo teme filtriranih obrazov, “popolne kože”, hujšanja in estetskih posegov.
V Sloveniji skoraj polovica mladih že v osnovni šoli primerja svoj obraz in telo z idealiziranimi podobami na spletu. Približno tretjina dijakinj pa razmišlja o estetskih posegih za izboljšanje videza.
Dekleta in fantje stisko doživljajo drugače
Toda pritiski niso enaki za vse. Dekleta so bistveno prej socializirana v idejo telesa kot projekta, ki ga je treba disciplinirati, nadzorovati in neprestano izboljševati, medtem ko fantje pogosto odraščajo v okolju, kjer je ranljivost še vedno razumljena kot šibkost.
Prav zato fantje stisko pogosteje skrivajo, pomoč poiščejo pozneje ali pa sploh ne. Raziskave kažejo, da fantje stiske pogosteje eksternalizirajo skozi agresijo, uporabo substanc, tvegana vedenja in emocionalno zapiranje.
Dekleta medtem stiske pogosteje internalizirajo skozi tesnobo, perfekcionizem, motnje hranjenja in kronični občutek nezadostnosti.
Porast tveganih vedenj med mladimi
Vzporedno naraščajo tudi različne oblike tveganih vedenj med mladimi. Evropske raziskave kažejo, da se eksperimentiranje z drogami, energijskimi pijačami in nikotinskimi izdelki pojavlja že pri osnovnošolcih. Pogosto kot odziv na stres, pritisk ali občutek osamljenosti.
V Sloveniji je konopljo uporabil že približno vsak tretji 17-letnik, prvi stik z drogami pa se pogosto zgodi že pri 11., 12. ali 13. letu starosti.
SPARK: drugačen pristop k duševnemu zdravju
Prav zato projekt SPARK skuša duševno zdravje obravnavati širše in drugače. Ne kot izoliran individualni problem otroka, ampak kot vprašanje pogojev sodobnega odraščanja.
»Pri delu z mladimi pogosto opažamo nekaj zelo paradoksalnega — generacija, ki ima največ možnosti za izražanje sebe, hkrati vse težje loči med tem, kdo v resnici je, in tem, kaj je družbeno zaželeno pokazati,« opozarja Ana Pavlič.
Ravno zato, projekt vključuje delavnice za mlade, aktivnosti za osnovne šole, usposabljanja za strokovne delavce, javne dogodke za starše ter interaktivne digitalne vsebine, ki mladim omogočajo varen prostor za pogovor o čustvih, stereotipih, odnosih, samopodobi in občutku pripadnosti.
Pomemben poudarek projekta je prav spolno občutljiv pristop. Univerzalni modeli duševnega zdravja pogosto spregledajo razlike v tem, kako družba socializira dekleta in fante v doživljanje telesa, uspeha, čustev in lastne vrednosti.
»Veliko otrok zelo zgodaj razvije občutek, da morajo svojo identiteto ves čas upravljati, kurirati in prilagajati pričakovanjem okolice. Zato duševne stiske mladih danes niso povezane samo s pritiskom uspeha, ampak tudi z izgubo občutka notranje varnosti in avtentičnosti,« poudarja Ana Pavlič iz IPES.
Mladi pogosto razumejo svoje okolje bolje kot odrasli sistemi
To se je jasno pokazalo tudi na Mednarodnem otroškem vrhu o duševnem zdravju na Ptuju, kjer otroci niso govorili predvsem o “problemih”, ampak o konstantnem pritisku, utrujenosti, primerjanju, digitalni izpostavljenosti in strahu pred neuspehom.
Morda najbolj pomenljivo pri tem pa je bilo prav to, kako natančno mladi danes razumejo mehanizme okolja, v katerem odraščajo. Pogosto precej bolj jasno kot sistemi, ki njihove stiske še vedno prepogosto reducirajo na individualno občutljivost ali vedenjsko problematiko.
SPARK je v Sloveniji in Srbiji v zadnjem obdobju povezal več tisoč otrok, mladih, učiteljev, svetovalnih delavcev in strokovnjakov. Odprl je prostor za teme, ki jih šolski sistemi pogosto še vedno obravnavajo prepozno ali preveč površinsko: vpliv družbenih omrežij na samovrednotenje, telesno samopodobo, občutek osamljenosti, emocionalno pismenost in razpad občutka skupnosti med mladimi.
Duševne stiske kot vprašanje družbe
Morda pa je eden pomembnejših poudarkov projekta prav v tem, da otrok ne poskuša zgolj naučiti, kako postati dovolj odporni za svet, ki postaja vedno bolj psihološko zahteven, ampak resno jemlje dejstvo, da so se pogoji odraščanja spremenili bistveno hitreje, kot smo jih odrasli sploh pripravljeni razumeti.
Ker duševne stiske otrok danes niso več samo vprašanje individualne ranljivosti, ampak vedno bolj tudi vprašanje družbe, ki jo gradimo okoli njih.
