Za številne ženske se pot do diagnoze endometrioze začne z močnimi menstrualnimi bolečinami, kronično bolečino v medenici ali težavami z zanositvijo. Konča pa se šele več let pozneje, po številnih pregledih, napačnih diagnozah in pogosto občutku, da njihove težave niso dovolj resne. Zdaj pa raziskovalci razvijajo nov neinvaziven diagnostični test iz sline, ki bi lahko pomembno skrajšal to dolgo pot.
Gre za eno najbolj obetavnih novosti na področju diagnostike endometrioze v zadnjih letih. Čeprav metoda še ni del rutinske klinične prakse, jo številni strokovnjaki vidijo kot pomemben korak k hitrejšemu prepoznavanju bolezni in zgodnejšemu začetku zdravljenja.
Bolezen, ki jo je pogosto težko prepoznati
Endometrioza je kronična ginekološka bolezen, pri kateri tkivo, podobno maternični sluznici, raste zunaj maternice. Posledice so lahko izjemno boleče menstruacije, kronične bolečine v medenici, boleči spolni odnosi, prebavne težave in neplodnost (več si lahko preberete tukaj). Po ocenah prizadene približno eno od desetih žensk v rodni dobi oziroma okoli 190 milijonov žensk po svetu.
Največja težava pa ni le sama bolezen, temveč njeno prepoznavanje. Ker se simptomi pogosto prekrivajo z drugimi obolenji, številne bolnice na diagnozo čakajo več let.
To potrjuje tudi asist. Rok Šumak, dr. med., specialist ginekologije in porodništva iz UKC Maribor.
“Glavna prednost bi bila preprosta, hitra in neinvazivna diagnostika. Takšen test bi lahko pomagal pri zgodnejšem prepoznavanju endometrioze in hitrejši napotitvi pacientk v specialistično obravnavo, kar bi lahko skrajšalo čas do postavitve diagnoze. Ta čas od prvega simptoma do postavitve diagnoze je še vedno (predolgih) sedem let.”
Tako je za SLO24 pojasnil asist. Rok Šumak, dr. med., specialist ginekologije in porodništva z Oddelka za splošno ginekologijo in ginekološko urologijo UKC Maribor.
Kako sploh deluje test iz sline?
Raziskovalci pri testu ne iščejo same bolezni, temveč posebne biološke označevalce, predvsem mikroRNA, majhne molekule, katerih vzorec se pri bolnicah z endometriozo razlikuje od vzorca pri zdravih osebah.
S pomočjo sodobnega sekvenciranja in računalniške analize laboratorij preveri, ali vzorec sline vsebuje značilen “podpis” bolezni. Ker zadostuje že vzorec sline, je postopek za pacientko bistveno prijaznejši od invazivnih diagnostičnih metod.
Podobne raziskave potekajo tudi v Sloveniji.
“V zadnjih letih potekajo intenzivne raziskave neinvazivnega diagnosticiranja endometrioze z uporabo bioloških označevalcev, med drugim v slini. Največ pozornosti je namenjene mikroRNA, majhnim molekulam, ki lahko odražajo prisotnost bolezni. Poleg testiranja iz sline potekajo tudi številne raziskave krvnih označevalcev. Ena takšnih raziskav je v teku tudi pri nas. Nobena od teh metod za zdaj še ni del rutinske diagnostične obravnave.”
Kaj bi to pomenilo za bolnice?
Če bi se metoda izkazala za dovolj zanesljivo in bi jo uvedli v vsakodnevno zdravstveno prakso, bi lahko pomembno spremenila prvo obravnavo žensk s sumom na endometriozo.
Namesto večletnega iskanja vzroka težav bi lahko zdravniki že precej prej ugotovili, katere pacientke potrebujejo specialistično obravnavo. To bi pomenilo hitrejšo napotitev h ginekologu, manj nepotrebnih preiskav in predvsem manj let življenja z nepojasnjenimi bolečinami.
Strokovnjaki ob tem opozarjajo še na eno pomembno prednost. Hitrejša diagnoza pomeni tudi hitrejši začetek zdravljenja, kar lahko zmanjša napredovanje bolezni, izboljša kakovost življenja in pri nekaterih ženskah tudi možnosti za ohranitev plodnosti.
Ne gre za čudežno rešitev
Čeprav novica zveni revolucionarno, zdravniki opozarjajo, da test ne bo nadomestil ginekologa.
“Pomembno pa je poudariti, da tak test ne bi mogel nadomestiti specialističnega ginekološkega pregleda in slikovnih preiskav, saj ne poda informacije o razširjenosti bolezni in ne omogoča načrtovanja zdravljenja.“
To pomeni, da bi bil test predvsem orodje za zgodnje odkrivanje, ne pa dokončna rešitev celotnega diagnostičnega postopka.
Endometrioza se namreč med posameznicami zelo razlikuje. Pri nekaterih povzroča površinske spremembe, pri drugih pa lahko prizadene jajčnike, črevesje, mehur ali druge organe. Za določitev obsega bolezni ostajajo ključni specialistični ultrazvok, magnetna resonanca in klinični pregled.
Francija je že naredila prvi korak
Najdlje pri uvajanju testa je trenutno Francija, kjer je država leta 2025 začela obsežen nacionalni program uporabe testa Endotest® v približno stotih bolnišnicah. Program vključuje okoli 25.000 pacientk, njegov namen pa je preveriti, kako dobro se test obnese v vsakodnevni klinični praksi, preden bi postal del rednega zdravstvenega sistema.
Vzporedno potekajo tudi mednarodne validacijske raziskave, katerih cilj je potrditi, da so rezultati enako zanesljivi tudi zunaj prvotnih raziskovalnih centrov.
Kdaj bi ga lahko dobili tudi v Sloveniji?
Na to vprašanje danes še ni mogoče dati jasnega odgovora.
Kot pojasnjuje asist. Rok Šumak, bo treba najprej z dodatnimi neodvisnimi raziskavami potrditi zanesljivost metode in določiti njeno mesto v diagnostičnem procesu.
“Šele nato bo mogoče razmišljati o širši uporabi tako v svetu kot tudi v Sloveniji.“
Pomemben korak, ne pa cilj
Čeprav test iz sline verjetno še nekaj časa ne bo del običajnih pregledov, strokovnjaki ocenjujejo, da predstavlja eno najbolj obetavnih smeri razvoja diagnostike endometrioze.
Kot poudarjajo v UKC Maribor, prihodnost najverjetneje ne bo pomenila zamenjave sedanjih metod, temveč njihovo dopolnitev.
“Razvoj neinvazivnih diagnostičnih metod predstavlja pomemben korak naprej. Kljub temu ostaja temelj diagnostike endometrioze skrbna klinična obravnava, specialistični ultrazvočni pregled ter po potrebi magnetna resonanca. Novi biomarkerji bodo po vsej verjetnosti v prihodnje dopolnili, ne pa nadomestili obstoječih diagnostičnih metod.“
Za številne ženske bi lahko bila že ena sama sprememba neprecenljiva, namesto sedmih ali več let iskanja odgovorov bi do njih prišle bistveno hitreje. In pri bolezni, kjer vsak izgubljeni mesec lahko pomeni napredovanje simptomov in slabšo kakovost življenja, je to veliko več kot zgolj tehnološka novost.
