Kmetijske organizacije so zaradi visokih cen kurilnega olja oziroma kmetijske nafte pristojna ministrstva pozvale k pripravi ukrepov za obvladovanje visokih stroškov v pridelavi hrane. Pristojne so pozvale tudi k iskanju rešitev za čebelarje. “Verjamemo, da bomo do teh rešitev prišli,” je danes dejal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek.
“Ponovno smo priča visoki ceni kmetijske nafte, verjetno najvišji ceni kurilnega olja v letošnjem letu. Smo pa sredi pomembnega dela sezone kmetijskih opravil, ob zaključku žetve in ob začetku setve ozelenitev, ki so ključne za ohranitev naših tal,” je na današnji izjavi za medije v Ljubljani pojasnil Podgoršek.
Podražitev kmetijske nafte in gnojil
Cena kmetijske nafte (ELKO/modri dizel) se je od 30. decembra 2025 do 8. aprila 2026 podražila za 54,3 odstotka oziroma za več kot pol evra na liter, z 1,008 evra na 1,555 evra za liter goriva. Hkrati so se močno podražila tudi mineralna gnojila, in sicer do 40 odstotkov.
Kmetje se ob tem sprašujejo, zakaj se je kmetijska nafta, ki naj bi bila le obarvani dizel, v prvih mesecih leta dražila bolj od dizelskega goriva. Na KGZS ugotavljajo, da se je od 25. januarja letos kmetijska nafta podražila za 33 odstotkov, medtem ko sta se bencin in dizel v istem obdobju podražila zgolj za 14 oziroma 20 odstotkov.
Zahtevajo pomoč po vzoru leta 2022
Od pristojnih ministrstev, za kmetijstvo, infrastrukturo in finance, zbornica ter zadružne in čebelarske zveze, sindikat mladih kmetov in kmečke iniciative pričakujejo ukrepe, ki so jih predlagali pristojnim že v prejšnji sestavi vlade. Med temi je Podgoršek naštel možnost reprograma kreditov prek sklada za regionalni razvoj, hitrejšo pomoč po lanski suši in pozebi, označevanje hrane skladno s poreklom, večji nadzor nad tem in uvajanje novih metod.
Leta 2022 je zaradi vojne v Ukrajini država zaprosila za državno pomoč po pravilu de minimis, pri čemer so se določene podpore dodeljevale v obliki pavšala na hektar, ne da bi morali kmetje vlagati kakršnekoli vloge. Podobno pomoč pričakujejo tudi sedaj, zlasti zato, ker to počnejo tudi druge države, slovenski kmetje pa postajajo vse bolj nekonkurenčni.
“Smo bolj ali manj ena redkih ali celo edina država EU, ki v tem trenutku še ni pomagala kmetijskemu sektorju zaradi višjih cen nafte in gnojil,” je dejal Podgoršek.
Čebelarji izpadajo iz sistema
Podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Marko Alauf je pojasnil, da imajo zaradi visokih cen goriva težave tudi čebelarji.
“V pašni sezoni vozimo čebele na pašo, a to ni enkratni prevoz, saj je treba oskrbovati čebele s hrano, z vodo, zanje skrbeti, česar pa ne opravljamo s tovornjaki, da bi lahko koristili kmetijsko nafto,” je povedal in dodal, da to za čebelarje predstavlja visok strošek.
V zbornici ugotavljajo, da čebelarji “v sistemu kmetijske nafte v večini izpadejo”, zato je treba po njihovem mnenju poiskati rešitev tudi zanje.
Dvom o ustreznosti tržnih mehanizmov
“Pričakujemo, da bo vlada ukrepe začela čim prej izvajati,” je poudaril Podgoršek. S tem bodo lahko zagotavljali, da se bo povečalo povpraševanje po hrani slovenskega porekla.
“Na trgovskih policah je kar naenkrat vse slovensko ali pa veliko slovenskega, kmetje pa svojih pridelkov ne morejo prodati. Torej nekje verjetno nekaj ni tako, kot bi moralo biti,” je povedal.
Kot je še dejal Podgoršek, se o tem pogovarjajo že vse leto, v času prejšnje vlade so imeli dva sestanka, a se ni zgodilo nič. Zato zdaj pričakujejo, da bo nova vlada ukrepala hitreje.
