Poroka je nekoč mnogim ženskam predstavljala glavni cilj v življenju. Takoj za tem naj bi sledili otroci, ki so bili več kot le želeni, temveč pričakovani. Romanitčna zveza med moškim in žensko pa je veljala za naraven korak odraslosti. Danes pa vse več žensk pravi preprosto: ne.
Ne poroki. Ne zmenkom. Ne spolnim odnosom. Ne materinstvu.
To je bistvo gibanja 4B, ki je nastalo v Južni Koreji in v zadnjih letih preraslo tudi državne meje. Za nekatere to predstavlja skrajno obliko feminizma, za druge pa razumljiv odziv na družbo, v kateri se ženske počutijo vse bolj izčrpane, ogrožene ali ujete med tradicionalna pričakovanja in sodobno realnost.
Kaj pravzaprav pomeni 4B?
Ime izhaja iz štirih korejskih besed, ki se začnejo s predpono “bi”, kar pomeni “brez” oziroma “ne”:
- Bihon – brez poroke.
- Biyeonae – brez zmenkov.
- Bisekseu – brez spolnih odnosov z moškimi.
- Bichulsan – brez otrok.
Za pripadnice gibanja to ni le osebna odločitev, temveč zavestna zavrnitev družbenega sistema, ki od žensk zahteva nesorazmerno veliko, v zameno pa ponuja premalo varnosti, spoštovanja in enakosti. V gibanju se je posebej razširil znan citat:
“Če me svet, ki se je rodil iz mojega telesa, tlači, ne bom pustila, da ta svet obstaja.”
Gibanje ni nastalo iz sovraštva, ampak iz frustracije
Če 4B pogledamo površno, se zdi kot organiziran bojkot moških. Toda njegovi začetki segajo v precej širši družbeni kontekst.
Južna Koreja je ena gospodarsko najrazvitejših držav sveta, hkrati pa se že dolgo sooča z velikimi razlikami med spoloma. Ženske opozarjajo na visoko plačno vrzel, neenakomerno porazdelitev skrbstvenega dela, pritisk glede videza ter ogromno primerov digitalnega spolnega nasilja, kot so afere s skritimi kamerami in maščevalno pornografijo.
Umor mlade ženske pri postaji Gangnam leta 2016 je postal simbol širšega občutka ogroženosti in sprožil množične razprave o položaju žensk v družbi.
Za mnoge mlade Korejke je bilo sporočilo preprosto: če sistem od njih pričakuje, da bodo nosile večino bremena zakona, vzgoje otrok in gospodinjstva, zakaj bi vanj sploh vstopile?
Od “Escape the Corset” do popolnega umika
4B ni nastal v praznem prostoru. Pred njim je odmevalo gibanje Escape the Corset, v katerem so ženske simbolično zavračale lepotne ideale, si odrezale dolge lase, opustile ličenje in zavrnile vsakodnevne ure urejanja, ki jih družba pogosto pričakuje predvsem od žensk.
4B je šel korak dlje.
Če je prvo gibanje zavrnilo videz kot družbeno obveznost, je drugo začelo zavračati tudi institucije, za katere njegove pripadnice menijo, da reproducirajo neenakost: heteroseksualne zveze, poroko in materinstvo.
Je to res množično gibanje?
Tu postane zgodba precej manj senzacionalistična, kot jo pogosto prikazujejo družbena omrežja.
Čeprav je 4B postal globalno prepoznaven izraz, raziskovalci opozarjajo, da ostaja razmeroma majhno in predvsem spletno gibanje, njegov dejanski vpliv v Južni Koreji pa je težko izmeriti. Številne Korejke se z njegovimi idejami sicer strinjajo delno ali pa same odlagajo poroko in materinstvo, vendar se ne identificirajo kot pripadnice 4B.
Statistika kaže, da se vse manj Južnih Korejk odloča za zakon in otroke, vendar razlogi niso zgolj ideološki. Med najpogosteje navedenimi so visoki življenjski stroški, negotov trg dela, draga stanovanja in zahtevna delovna kultura.
4B je zato bolj simbol širšega nezadovoljstva kot njegov edini vzrok.
Zakaj se je o njem nenadoma začelo govoriti po svetu?
Po ameriških predsedniških volitvah leta 2024 je izraz 4B eksplodiral na družbenih omrežjih. Nekatere Američanke so začele razpravljati o podobnem “bojkotu” moških kot obliki političnega protesta zaradi skrbi glede reproduktivnih pravic in položaja žensk.
Toda prenos ideje iz Južne Koreje v druge države ni preprost.
Korejski 4B je nastal iz specifičnih družbenih razmer. V ZDA in Evropi pogosto pomeni predvsem simbolično izjavo ali osebno odločitev, ne pa organiziranega gibanja.
Tudi gibanje ima svoje kritike
Čeprav mnoge ženske v njem vidijo izraz osebne avtonomije, 4B ni brez sporov.
Del raziskovalcev opozarja, da so bile nekatere spletne skupnosti, povezane z njegovim razvojem, obtožene izključevanja transspolnih oseb in izrazito antagonističnega odnosa do moških. Zaradi tega številne feministke zagovarjajo cilje večje enakosti, vendar se od samega gibanja distancirajo.
Morda največje vprašanje sploh ni 4B
Ko beremo o ženskah, ki prisegajo, da se ne bodo več poročile ali imele otrok, najpogosteje gibanje družba označi za radikalno in gre naprej.
Toda morda bi morali najprej zastaviti drugo vprašanje.
Kaj se mora zgoditi v družbi, da se vedno več mladih žensk začne spraševati, ali so odnosi, zakon in materinstvo zanje sploh vredni tveganja?
Ni nujno, da se vsi z 4B strinjajo. Prav tako ni smiselno romantizirati gibanja ali ga predstavljati kot univerzalno rešitev. Je pa težko prezreti dejstvo, da je nastalo kot odgovor na občutek, da so pravila igre napisana predvsem za dobrobit nekoga drugega.
