Divjanje z motorji, pogosti prometni prekrški, nevarno početje in ogrožanje varnosti so vse bolj pereč problem v slovenski Istri. Mladi vozniki mopedov so na območju Kopra letos povzročili že 24 prometnih nesreč, policisti pa so zasegli več kot 70 predelanih mopedov, kar je po besedah virov STA na policiji rekordna številka. Socialni delavci ob tem opozarjajo, da nova zakonodaja, ki je zvišala starostno mejo za vožnjo, ne odpravlja resničnih stisk mladostnikov.
Zakonodajni odziv na vse večje težave
Mladi so v preteklosti takšna dejanja pogosto snemali in objavljali na družbenih omrežjih, kar je nazadnje pripeljalo do spremembe zakonodaje. Koprski župan Aleš Bržan je septembra lani na ministrstvo za infrastrukturo naslovil pobudo za spremembo zakona o voznikih, potem ko se je vse več mladostnikov vozilo s predelanimi mopedi, ki so dosegali tudi več kot 100 kilometrov na uro. V novem zakonu so starostno mejo z 12 let zvišali na 15 let. Bržan je sicer predlagal dvig na 16 let, a so na ministrstvu njegov predlog delno uslišali.
Pol leta po spremembi zakonodaje in zaradi poostrenih nadzorov so koprski policisti letos zasegli že več kot 70 predelanih motorjev. Na Policijski upravi Koper so letos zaznali približno 500 kršitev, povezanih z mopedi, kar je sto več kot v enakem obdobju lani. Med kršitvami so bile objestne vožnje, vožnja po zadnjem kolesu, vožnja brez čelade in vožnja po pločnikih.
Zasegi predelanih mopedov
Koprski policisti pri nadzoru predelanih mopedov od letos uporabljajo posebne mobilne merilne valje. Policijske patrulje to napravo enostavno pripeljejo v službenem vozilu, jo na terenu hitro sestavijo in takoj ugotovijo preseganje dovoljene konstrukcijske hitrosti. V zadnjih tednih so policisti zasegli več predelanih mopedov, ki so jih vozili mladoletniki – v enem primeru je moped 17-letnika dosegal kar 71 kilometrov na uro.
Policisti koprske policijske uprave redno obravnavajo nesreče mladih mopedistov in strogo kaznujejo prekrške. Vozniki mopedov v starosti od 14 do 18 let so namreč v letu 2024 povzročili 82 prometnih nesreč. V letu 2025 je ta številka padla na 74 nesreč, medtem ko statistika za tekoče leto beleži 24 nesreč. Uradna statistika ob tem sploh ne zajema otrok do štirinajstega leta starosti, saj ti še ne prevzemajo kazenske odgovornosti.
Socialni delavci opozarjajo na globlje vzroke
Center za socialno delo Južna Primorska ob tem opozarja na globlje vzroke za takšno nevarno početje. Strokovni delavci ugotavljajo, da mladostniki z nevarno vožnjo iščejo predvsem vznemirjenje in nujno potrditev med vrstniki, pri čemer močno podcenjujejo tveganja. Družine danes prenašajo hude ekonomske pritiske, zato starši otrokom pogosto posvečajo premalo časa. Mladostniki obenem na spletnih omrežjih redno spremljajo nevarne vsebine in iščejo potrditev. Mladi pri uporabi digitalnih tehnologij pogosto prekašajo starše, odrasli pa v njihovih očeh vedno hitreje izgubljajo nekdanjo avtoriteto, so socialni delavci pojasnili za STA.
Različni odzivi staršev
Starši ob policijskem zasegu mopeda in prejemu visoke globe reagirajo zelo različno. Večina staršev ob takšnem dogodku izrazi iskreno zaskrbljenost in aktivno sodeluje pri iskanju rešitev. Mnogi starši resnično hočejo pomagati, a pri postavljanju meja čutijo popolno nemoč, saj vrstniki v tem obdobju močno preglasijo vpliv družine. Nekateri starši pa nevarno početje sprva celo zmanjšujejo in odgovornost pripisujejo izključno zunanjim dejavnikom ali mladostniški nepremišljenosti. Takšni odzivi po oceni centra običajno izvirajo iz šoka ali popolne nezmožnosti sprejemanja resničnih dejstev.
Nova pravila, a stari izzivi
Državni zbor je nedavno zaostril prometno zakonodajo in določil strožja pravila za lahka motorna vozila. Nova pravila dvigujejo najnižjo starostno mejo za vožnjo električnih skirojev in podobnih vozil na 15 let. Mlajši vozniki smejo na skiro stopiti izključno z veljavnim vozniškim dovoljenjem kategorije AM. Zakonodajalec hkrati zapoveduje obvezno nošnjo zaščitne čelade za vse voznike do 18 let starosti.
Strokovni delavci na Centru za socialno delo Južna Primorska te zakonske spremembe pozdravljajo, a hkrati opozarjajo, da goli zakoni ne odpravljajo pravih vzrokov za odklonsko vedenje. Obalne in kraške občine trenutno ne ponujajo specializiranega programa za reševanje problematike nevarne vožnje. Strokovnjaki zato mladostnikom nudijo pomoč prek drugih preventivnih programov in dnevnih centrov, kjer razvijajo njihove socialne veščine. Socialni delavci in policisti za dolgoročni uspeh nujno potrebujejo kadrovske okrepitve in bistveno boljše sodelovanje vseh pristojnih institucij od šolstva in zdravstva do lokalnih skupnosti.
