V Pravni mreži za varstvo demokracije poudarjajo, da ustavnopravne varovalke zakona o parlamentarni preiskavi, brisanje katerih bo predmet odločanja na referendumu, ostajajo v veljavi kljub odločitvi ustavnega sodišča. To je razveljavilo del zakona, po katerem DZ ne more imenovati preiskovalne komisije, če je vložena zahteva za ustavno presojo.
Ustavno sodišče razveljavilo del zakona
Ustavno sodišče je v petek razveljavilo del veljavnega zakona o parlamentarni preiskavi, ki predvideva, da DZ ne more imenovati preiskovalne komisije, če je vložena zahteva za ustavno presojo akta o odreditvi preiskave. Tak odlog ni vedno nujen, nepotrebno zavlačevanje pa bi poseglo v ustavno pravico DZ, da odredi parlamentarno preiskavo, meni sodišče.
Zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024, ki ga je pripravila tedanja predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, je januarja letos vložil državni svet. Med drugim je izpodbijal 1.a člen zakona.
Ta določa, da lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi parlamentarne preiskave določeni akterji vložijo zahtevo za presojo skladnosti tega akta z ustavo in zakoni. Med drugim to lahko stori najmanj tretjina poslancev, ki niso vložili predloga oziroma zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave, Sodni svet, Državnotožilski svet, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic in občine. Ustavno sodišče obravnava zahtevo absolutno prednostno in o njej odloči v 60 dneh.
Ustavno sodišče pa je v delni odločbi razveljavilo odstavek tega člena, ki določa, da DZ do odločitve ustavnega sodišča o takšni zahtevi ne more imenovati preiskovalne komisije.
Varovalke ostajajo, a brez avtomatizma
V Pravni mreži so v odzivu na odločitev sodišča zapisali, da kljub temu v veljavi ostaja možnost, da se prizadete institucije in zasebniki obrnejo na ustavno sodišče, ki bo o zahtevi moralo odločiti v 60 dneh.
Državni svet je sicer od ustavnega sodišča zahteval tudi presojo splošne ureditve ustavnosodnega varstva zoper akt o odreditvi parlamentarne preiskave, a o tem sodišče še ni odločilo. V Pravni mreži menijo, da je malo verjetno, da bi sodišče prepoznalo neskladje z ustavo v ureditvi, ki subjektom omogoča dodatno ustavnopravno varstvo človekovih pravic ter zakonitosti in ustavnosti, saj taka možnost v ničemer ne zmanjšuje učinkovitosti parlamentarne preiskave ali posega v kakšno drugo ustavno varovano dobrino.
Kljub odločitvi sodišča pobudniki zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti akta o uvedbi parlamentarne preiskave smejo zahtevati začasno zadržanje, s tem pa v praksi še vedno dosežejo enak učinek, izpostavljajo v Pravni mreži. Ne obstaja pa več avtomatizem, kot je to veljalo doslej. Ustavno sodišče tako še vedno lahko začasno zadrži akt o odreditvi preiskave, če pretehta, da so grozeče negativne posledice izvrševanja akta hujše od posledic njegovega zadržanja.
Redko viden ukrep pred referendumom
»Delna odločba je redko viden ukrep ustavnega sodišča, ki mu omogoča izjasnitev o ustavni skladnosti dela pobude,« so zapisali. Kot zanimivo pa so izpostavili, da se je ustavno sodišče o zahtevi, ki je bila vložena januarja, odločilo izreči zgolj nekaj tednov pred referendumom.
Na referendumu, 11. oktobra, bodo namreč volivci odločali o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki so jo sprejeli v koalicijskih SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati in Resnica. Ta sprememba vsem upravičencem, razen sodnikom in tožilcem, jemlje pravico do ustavnosodnega varstva oz. korenito oži nabor akterjev, ki lahko podajo zahtevo za ustavno presojo akta o parlamentarni preiskavi.
