Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) Sloveniji za letos napoveduje 3,6-odstotno gospodarsko rast, kar je 1,6 odstotne točke več od ocene iz junija. Oceno rasti za prihodnje leto je pustila nespremenjeno pri 2,2 odstotka, izhaja iz poročila o gospodarskih obetih v regiji, kjer EBRD deluje.
Pritiski na javne finance ostajajo visoki
Zvišanje napovedi rasti slovenskega gospodarstva so v EBRD utemeljili predvsem z okrepljenimi naložbami v okviru obnove po poplavah leta 2023. Proizvodnja v predelovalnih dejavnostih je marca letos znova začela naraščati, obseg posojil podjetjem pa se je povečeval po skoraj dvakrat višji stopnji kot lani. Ob tem je okreval tudi izvoz.
Pritiski na javne finance medtem ostajajo visoki zaradi reforme plač v javnem sektorju in izdatkov za popoplavno obnovo. Med tveganji za gospodarsko rast izstopajo ovire za izvoz, ki bi lahko vodile v upočasnitev zasebnih naložb, so zapisali.
Za celotno regijo, kjer deluje, banka letos pričakuje 2,5-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), kar je 0,6 odstotne točke manj od junijske napovedi. Napoved za leto 2027 je popravila navzgor za 0,4 odstotne točke na štiri odstotke.
Cene ostajajo za 30 do 60 odstotkov višje kot pred konfliktom
Popravki po navedbah banke v veliki meri odražajo globoko recesijo v Iraku zaradi velikega zmanjšanja izvoza nafte in pričakovani preobrat, ko se bodo pošiljke nafte normalizirale. Brez upoštevanja razmer v Iraku bi bila letošnja napoved popravljena navzdol za 0,1 odstotne točke, napoved za prihodnje leto pa nespremenjena.
Omejen izvoz nafte so v EBRD tudi sicer izpostavili kot enega bistvenih dejavnikov pri pripravi tokratne napovedi. Cene nafte so se z okoli 65 dolarjev za sod pred začetkom konflikta na Bližnjem vzhodu do aprila letos povzpele na več kot 100 dolarjev, saj se je izvoz surove nafte iz regije po morju prepolovil. Cene ostajajo za 30 do 60 odstotkov višje kot pred konfliktom. Rafinirani proizvodi, zlasti dizelsko in letalsko gorivo, so se podražili še bolj.
Rast se pričakuje tudi na Zahodnem Balkanu
Šoki, s katerimi se soočajo gospodarstva v regijah EBRD, ne kažejo znakov popuščanja, je poudarila glavna ekonomistka banke Beata Javorcik.
Pomanjkanje vode, ekstremni vremenski pojavi in višji stroški financiranja stopnjujejo učinke visokih stroškov energije in dodatno pritiskajo na rast. To poudarja nujnost vlaganja v odpornost in krepitev naših gospodarstev, da bi se bolje spopadla s pretresi, ki nas morda čakajo,
je dejala.
Za srednjo Evropo in baltske države, v to skupino sodi tudi Slovenija, EBRD letos in prihodnje leto pričakuje 2,9- oziroma 2,5-odstotno gospodarsko rast. Gospodarsko aktivnost te regije je spodbujalo obdobje najintenzivnejšega črpanja sredstev iz mehanizma EU za okrevanje in odpornost, vendar se pričakuje, da se bo rast z iztekom tega financiranja umirila. V jugovzhodni Evropi (Romunija in Bolgarija) je za leti 2026 in 2027 predvidena rast v višini 0,5 oziroma 2,0 odstotka, kar ostaja nespremenjeno glede na prejšnjo napoved. Rast je zaviralo krčenje gospodarstva v Romuniji.
Za Zahodni Balkan EBRD v letih 2026 in 2027 pričakuje rast v višini 3,0 oziroma 3,5 odstotka. K temu prispevajo predvsem krepitev zunanjega povpraševanja, večje naložbe in turizem. V srednji Aziji je za leti 2026 in 2027 napovedana rast v višini 5,8 oziroma 5,3 odstotka. Tveganje za odstopanja navzdol še naprej predstavljajo motnje pri dobavi goriva iz Rusije.
Napovedi za Ukrajino znižane zaradi vnovičnih ruskih napadov
V vzhodni Evropi in na Kavkazu mednarodna finančna ustanova s sedežem v Londonu v letih 2026 in 2027 pričakuje rast v višini 2,5 oziroma 3,1 odstotka. Napovedi za Ukrajino je znižala zaradi vnovičnih ruskih napadov na ukrajinska črnomorska pristanišča in plovila.
Turški BDP naj bi se letos okrepil za tri, prihodnje leto pa za štiri odstotke. Za območje južnega in vzhodnega Sredozemlja EBRD za letos napoveduje 0,7-odstotni upad gospodarske aktivnosti, ki pa mu bo leta 2027 sledil močan odboj na 7,1 odstotka, predvsem po zaslugi pričakovane normalizacije iraškega izvoza nafte.
V podsaharski Afriki za leti 2026 in 2027 pričakuje gospodarsko rast v višini 4,8 oziroma 4,7 odstotka, saj bodo učinki izjemnih dohodkov od izvoza surovin pojenjali.
STA
