Svojci padlih na soški fronti, ki še vedno ne vedo, kje so pokopani njihovi predniki, imajo odslej več možnosti, da dobijo ta odgovor. Ob koncu lanskega leta je namreč zaživela spletna baza Najdi svoj grob, ki vsebuje sezname pokopanih vojakov z vojaških pokopališč na Goriškem in Krasu.
Zanimanje svojcev za grobove prednikov
Spletno bazo je vzpostavila Fundacija Pot miru v Posočju v sodelovanju z Zgodovinskim inštitutom Milka Kosa na ZRC SAZU in z Evropsko prestolnico kulture (EPK) Nova Gorica-Gorica 2025, ki je zagotovila finančna sredstva in projekt uvrstila v svoj uradni program.
Razlog za vzpostavitev baze je bilo tudi veliko zanimanje svojcev z obsežnega območja držav nekdanje Avstro-Ogrske, ki še po več kot 100 letih po koncu prve svetovne vojne ne vedo, kje so pokopani njihovi dedje in pradedje.
Naša fundacija vsako leto dobi 50 ali 60 prošenj svojcev, če jim pomagamo najti grob prednikov. Gre predvsem za pravnuke, vnukov je danes že zelo malo,
je za STA povedal zgodovinar Mihael Uršič.
Vojaška pokopališča
Najdi svoj grob je na voljo na spletni strani ww1db.thewalkofpeace.com, zaenkrat le v angleščini. Trenutno vsebuje podatke za 15 vojaških pokopališč, predvsem na Krasu, nekaj tudi v okolici Gorice. Podatke je možno iskati po več kriterijih, možen je tudi klik na zemljevid vojaških pokopališč, kjer so na voljo podatki o datumu pokopa ali številka groba.
Fundacija, ki je poskrbela za vnos podatkov, do katerih so prišli v letih raziskovanja vojaških grobišč, napoveduje, da bodo spletno stran postopno nadgrajevali s podatki dodatnih vojaških pokopališč. Zaenkrat so v bazi le podatki s slovenske strani meje, a Uršič pravi, da je že raziskal tudi vojaško pokopališče v Nabrežini na Tržaškem. Upa, da bodo v prihodnje raziskali tudi pokopališča v Foljanu, Proseku in Palmanovi.
Spomini na soško fronto
V letih 2005-2007 je bilo skupaj s Tolminskim muzejem raziskanih osem vojaških pokopališč in dve kostnici v Zgornjem Posočju (italijanska v Kobaridu in nemška v Tolminu), v zadnjih letih pa se v fundaciji skupaj z ZRC SAZU posvečajo raziskovanju te teme na južnem delu fronte.
Kot so sporočili iz Zavoda GO!2025, bosta projekt spletne baze Najdi svoj grob in raziskovanje avstro-ogrskih vojaških pokopališč v četrtek zvečer v Novi Gorici v EPICentru predstavila Uršič in Igor Dolenc, raziskovalec zgodovine zaledja prve svetovne vojne na tržaškem Krasu.
Po predstavitvi bo sledila projekcija dokumentarnega filma Niso letele ptice, ki sta ga leta 1999, ko je bilo še mogoče spregovoriti z devetdesetletniki, ki so bili v času soške fronte še otroci, režirali kronistki goriške polpretekle zgodovine Anja Medved in Nadja Velušček.
Fronta zahtevala 300.000 smrtnih žrtev
Glede števila žrtev soške fronte Uršič pravi, da “točne številke smrtnih žrtev še nimamo, simbolična ocena pa je 300.000 smrtnih žrtev. Italijani so kar dobro popisali svoje kostnice, gre za skupno okrog 165.000 smrtnih žrtev. Ocenjujemo, da je na osrednjem delu soške fronte na obeh straneh meje okrog 80.000 avstro-ogrskih grobov, nekaj pa je tudi večjih vojaških pokopališč v zaledju fronte, in sicer v Ljubljani, Celju, Kidričevem in Mariboru na slovenski strani, ter v Vidmu in Pordenoneju v Italiji.”
Direktorica fundacije Maša Klavora je za STA povedala, da so od EPK za projekte, povezane s prvo svetovno vojno, dobili okrog 80.000 evrov za štiriletno obdobje. Večji del je bil namenjen pripravi spletne baze podatkov, sredstva pa so namenili tudi za druge dogodke in publikacije, med drugim za knjigo Zgodbe na Poti miru – Zapisi s soške fronte. Kot poudarja, večino projektov sofinancirajo iz sredstev EU in državnega proračuna, predvsem prek ministrstev, pristojnih za obrambo, znanost, kulturo in turizem.
STA
