Pametna očala postajajo vse bolj priljubljena, vendar njihov razvoj odpira tudi vprašanja o zasebnosti. Kamera, skrita v okvirju očal, omogoča snemanje ljudi, ne da bi ti nujno vedeli, da jih nekdo snema. Na težavo so opozorili tudi v Franciji, kjer je pariško državno tožilstvo začelo preiskovati primere skrivnega snemanja žensk na ulicah.
Francoski organi preverjajo tudi sume spolnega nadlegovanja
Po poročanju Reutersa naj bi bili primeri povezani s spletnim trendom, pri katerem ustvarjalci vsebin pristopijo do žensk na javnih mestih in jih med pogovorom skrivaj snemajo. Njihov cilj je pogosto izzvati nepričakovan ali neprijeten odziv, posnetke pa nato objavijo na TikToku in drugih družbenih omrežjih. Tako lahko posnetek hitro doseže veliko ljudi, sledijo pa mu lahko komentarji, delitve in spletno nadlegovanje. Francoski organi v nekaterih primerih preverjajo tudi sume spolnega nadlegovanja oziroma nedovoljenih dotikov, poroča T3tech.
Kamera, ki je skoraj ni mogoče opaziti
Pametna očala so na videz podobna običajnim očalom, zato je snemanje z njimi precej manj očitno kot snemanje s telefonom. Kamera je vgrajena v okvir, naprave pa poleg snemanja omogočajo tudi telefoniranje, predvajanje glasbe, prevajanje in uporabo funkcij umetne inteligence.
Francosko tožilstvo znamke očal, uporabljenih v preiskovanih primerih, ni razkrilo. Med najbolj razširjenimi so Meta Ray-Ban, ki jih Meta razvija skupaj z družbo EssilorLuxottica. Reuters navaja, da imajo približno 76 odstotkov svetovnega trga pametnih očal, leta 2025 pa naj bi jih prodali okoli sedem milijonov.
Očala imajo opozorilno lučko, ki naj bi drugim pokazala, da naprava snema. Vendar je lahko ta na sončni svetlobi ali z večje razdalje težko opazna. Poleg tega opozorilna lučka sama po sebi ne pomeni, da je oseba privolila v snemanje ali objavo posnetka.
Vprašanja zasebnosti tudi na delovnem mestu
Težava ni omejena na snemanje ljudi na ulicah. Francoski organ za varstvo podatkov CNIL je prejel tudi pritožbe zaradi uporabe pametnih očal na delovnih mestih. Podjetja zato preverjajo, ali lahko uporabo naprav s kamerami omejijo zaposlenim in obiskovalcem.
O podobnih tveganjih razpravljajo tudi drugod. Nekateri britanski kinematografi so uporabo takšnih naprav že omejili, v Avstraliji pa razmišljajo o omejitvah njihove uporabe v državnih ustanovah. V Nemčiji je potrošniška organizacija zaradi morebitnih kršitev zasebnosti vložila kazensko prijavo proti Meti in drugim podjetjem. Meta medtem poudarja, da je zasebnost upoštevala že pri zasnovi očal in da izboljšuje zaščito opozorilne lučke.
Pametna očala tako prinašajo vprašanje, na katerega uporabniki v javnosti danes pogosto nimajo jasnega odgovora: ali nas oseba pred nami snema in ali bo posnetek, na katerem smo, pozneje objavljen na spletu? Z vse širšo uporabo naprav bo zato vse pomembnejša jasna ureditev snemanja, obveščanja in objave posnetkov, še navaja T3tech.
