Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je ministrstvo za pravosodje in poslance državnega zbora pozval k pripravi potrebnih dopolnitev predpisov, ki bi upravnemu sodišču omogočile prednostno obravnavo primerov, ki jih obravnava Zagovornik. V sporočilu za javnost ocenjuje, da bi bilo zaradi tega varstvo pred diskriminacijo v Sloveniji veliko bolj učinkovito.
Zagovornik ima med desetimi nalogami, ki mu jih določa zakon o varstvu pred diskriminacijo, tudi vodenje postopkov, v katerih ugotavlja, ali se je zatrjevana diskriminacija zares zgodila. Kadar ugotovi diskriminacijo in se kršitelji z odločitvijo ne strinjajo, imajo možnost vložitve tožbe na upravno sodišče. Pred upravnim sodiščem je tako trenutno 16 takšnih zadev, najstarejše na epilog čakajo od leta 2022.
Dolgotrajni postopki v škodo prijaviteljev
“Če je vložena tožba v upravnem sporu, se zadeve ne končajo, ko primer zaključimo pri Zagovorniku, ampak šele takrat, ko o zadevi odloči tudi sodišče. Dolgotrajnost postopkov pa je v veliko škodo ljudem, ki so zbrali pogum, se izpostavili in se uradno pritožili zaradi slabšega obravnavanja, potem pa pravice kar ne dočakajo,” so v sporočilu za javnost povzeli Lobnikove besede.
Dodal je, da je organizacijo dela pri Zagovorniku prilagodil tako, da bi prijavitelji diskriminacije čim hitreje prišli do odločbe ali drugih odgovorov. Kar pa po njegovih navedbah ne pomaga, če se zastoj potem pojavi drugje.
Raziskave kažejo na nizko prijavljanje diskriminacije
Kot še poudarja Lobnik, raziskave o diskriminaciji v Sloveniji kažejo, da je kar vsak peti že doživel diskriminacijo, le štirje odstotki od teh pa so kakorkoli ukrepali. Med razlogi za neukrepanje so bili največkrat izpostavljeni prepričanje, da se ne bi nič spremenilo, da bi se stvari lahko še poslabšale in da je postopek zapleten.
“Z ozaveščanjem o varstvu pred diskriminacijo spodbujamo ljudi, naj ta ravnanja prijavijo. A kako naj ti pozivi padejo na plodna tla, če ljudje vidijo, da lahko odločanje pred sodiščem traja tudi več let,” je kritičen.
Pomen sodne prakse za delo Zagovornika
Presoja upravnega sodišča je nenazadnje zelo pomembna tudi za Zagovornika, saj se na ta način ustvarja sodna praksa, ki je organu pri njegovem delu v veliko pomoč.
Prepričan je, da bi bila prednostna obravnava primerov Zagovornika pomemben znak, da se pri varstvu pred diskriminacijo v Sloveniji misli resno. “Omogočilo bi hiter in strokoven razvoj tega področja in zagotovilo učinkovitejše zagotavljanje enake obravnave in enakih možnosti,” je Lobnik poudaril v dopisih ministrstvu in poslancem.
Primeri dolgotrajnih postopkov
Upravno sodišče je doslej ugotovitve Zagovornika razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje v treh primerih. Ko so v primeru ugotovljene diskriminacije zaradi prekinitve oglaševanja storitev zavoda Živim na ljubljanskih mestnih avtobusih po navodilu upravnega sodišča izvedli dodatne dokaze in vnovič ugotovili diskriminacijo, je kršitelj znova vložil tožbo na upravno sodišče in zadeva spet čaka na obravnavo.
“Vse skupaj pa se vleče že od leta 2019, kar je podobno, kot je primer rasizma, ki je lani dobil epilog šele po sedmih letih,” pojasnjuje Lobnik. Meni, da je to nesprejemljivo.
Lobnik je v letu 2025 izdal 119 priporočil, največ državnemu zboru, ministrstvom in osebam javnega prava, a je bilo do konca leta uresničenih le 17 priporočil. Zagovornik je lani ponudil 588 oblik svetovanja in pravne pomoči ter obravnaval 76 predlogov za ugotavljanje diskriminacije, od katerih jo je potrdil v 13 zadevah.
