Ko v slovenskih gorah pride do nesreče, šteje vsaka minuta. V številnih primerih na pomoč priskoči helikopter, ki skupaj z gorskimi reševalci in zdravstvenim osebjem omogoči hitro oskrbo in prevoz poškodovanega v bolnišnico. Ob vsaki takšni intervenciji pa se znova pojavi vprašanje: kdo pravzaprav plača helikoptersko reševanje? Ali račun prejme pohodnik ali stroške krije država?
Sodeluje več organov
V Sloveniji je sistem gorskega reševanja organiziran kot del javnega sistema zaščite, reševanja in pomoči. V njem sodelujejo Gorska reševalna zveza Slovenije, Slovenska vojska oziroma Policija pri helikopterskih poletih, zdravstvene ekipe in Uprava RS za zaščito in reševanje. Cilj sistema je čim hitrejša pomoč poškodovanim ali obolelim osebam, ne glede na okoliščine nesreče.
Reševanje je javna služba
Veliko ljudi meni, da bi morali pohodniki za helikoptersko posredovanje vedno plačati sami, vendar slovenska ureditev temelji na drugačnem načelu. Gorsko reševanje je del sistema zaščite in reševanja, zato se njegova organizacija in financiranje zagotavljata iz javnih sredstev. Gorski reševalci svoje delo večinoma opravljajo prostovoljno, država pa financira njihovo usposabljanje, opremo ter delovanje službe. Helikopterske polete pri reševanju izvajata predvsem Slovenska vojska in Policija v okviru državnega sistema.
Ali pohodnik prejme račun?
V običajnih primerih poškodovani pohodnik po končanem reševanju ne prejme računa za helikoptersko intervencijo. Če gre za nujno reševanje in medicinsko pomoč, stroškov praviloma ne krije neposredno posameznik. To velja tako za klasične gorske intervencije kot tudi za primere, ko je zaradi težko dostopnega terena potreben helikopterski prevoz do zdravstvene ustanove. Namen sistema je zagotoviti, da ljudje zaradi strahu pred stroški ne bi odlašali s klicem na pomoč, kadar je ta nujno potrebna.
Stroški reševanja niso nizki
Čeprav poškodovanec računa običajno ne prejme, to še ne pomeni, da je reševanje poceni. Helikopterske intervencije sodijo med najdražje oblike posredovanja. Že pred nekaj leti je Ministrstvo za obrambo ocenilo, da so letni stroški helikopterskega reševanja v gorah znašali približno 580.000 evrov, pri čemer se število intervencij iz leta v leto povečuje. Poleti, ko slovenske gore obišče največ planincev, so helikopterske ekipe pogosto v pripravljenosti vsak dan.
Zakaj se vse pogosteje omenja možnost plačila?
Razprave o morebitnem plačilu gorskega reševanja niso nove. Zaradi naraščajočega števila intervencij in vedno več primerov neustrezno opremljenih ali nepripravljenih obiskovalcev gora se občasno pojavljajo predlogi, da bi morali vsaj del stroškov nositi tisti, ki ravnajo izrazito neodgovorno ali niso ustrezno zavarovani. Takšne možnosti je v preteklosti obravnavalo tudi Ministrstvo za obrambo, vendar sistem doslej ostaja nespremenjen. Predstavniki Planinske zveze Slovenije in Gorske reševalne zveze ob tem poudarjajo predvsem pomen preventive, ozaveščanja in odgovornega ravnanja v gorah.
Kaj lahko naredi vsak pohodnik?
Strokovnjaki opozarjajo, da je najboljša “zavarovalna polica” dobra priprava. Pred odhodom v gore je treba preveriti vremensko napoved, izbrati turo, primerno telesni pripravljenosti, uporabljati ustrezno planinsko obutev in opremo ter imeti napolnjen mobilni telefon. V primeru nesreče ali nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja je treba poklicati številko 112, kjer aktivirajo ustrezne reševalne službe. Hitro obveščanje lahko bistveno poveča možnosti za uspešno reševanje.
Helikopter ni udobje, ampak nujna pomoč
Čeprav se v javnosti občasno pojavijo razprave o tem, ali bi bilo treba helikopterske intervencije zaračunavati, je osnovni namen sistema reševanje življenj. Helikopter se praviloma aktivira le takrat, ko je teren težko dostopen, ko bi bil dostop po kopnem predolg ali ko zdravstveno stanje poškodovanega zahteva čim hitrejši prevoz. V takšnih primerih odločitev sprejmejo pristojne reševalne službe, ne pohodnik sam. Prav zato mora biti vsak obisk gora premišljen, saj lahko že majhna napaka sproži obsežno in zahtevno reševalno akcijo, v kateri sodelujejo številni prostovoljci in državne službe.
