Cene nafte so se v današnjem azijskem trgovanju znižale že tretji dan zapored, potem ko sta Iran in Oman sporočila, da sta obnovila pogovore o upravljanju Hormuške ožine. Pogovori naj bi napredovali do te mere, da sta državi razpravljali o vzpostavitvi “skupnega začasnega plovnega koridorja” in se dogovorili za skupno odstranjevanje morskih min.
Optimistično razpoloženje na trgih so okrepili tudi znaki novih diplomatskih prizadevanj za umiritev razmer na Bližnjem vzhodu in prvi znaki, da ZDA vidijo manjše tveganje za eskalacijo spora z Iranom.
Cene padajo tretji dan
Za 159-litrski sod teksaške nafte (WTI) z oktobrsko dobavo je bilo treba zjutraj po evropskem času odšteti 80,81 dolarja, kar je 1,55 dolarja oziroma 1,88 odstotka manj kot v torek. V Londonu so se oktobrske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent doslej pocenile za 1,59 dolarja oziroma 1,79 odstotka na 86,99 dolarja za sod. Oba referenčna surovca sta v torek izgubila več kot tri odstotke.
Trg se tako odziva predvsem na novice iz regije, od koder prihajajo znaki morebitnega popuščanja zapore ožine, ki je od začetka spora med ZDA in Iranom februarja letos močno omejila pretok nafte.
Dogovor o začasnem koridorju
Po poročanju tiskovnih agencij sta iranski zunanji minister Abas Aragči in omanski zunanji minister Badr Al-Busaidi v torek v Teheranu razpravljala o “začasnem skupnem plovnem koridorju” skozi ožino in se dogovorila o skupnem razminiranju.
Oman, ki ima v regiji vlogo pogostega posrednika, naj bi si prizadeval za čimprejšnjo objavo začasnega dogovora. Iran pa kljub napredku pogovorov ohranja trdo pogajalsko izhodišče: za popolno in varno ponovno odprtje ožine zahteva predhodno ukinitev ameriške pomorske blokade, odpravo sankcij na izvoz nafte in zamrznitev iranskega premoženja v tujini. Dogovor bi zato za zdaj verjetno pomenil le delno in omejeno obnovitev plovbe, ne pa povratka na stanje pred februarjem.
“Gospodarski dan D” brez večjega učinka
Čeprav je ameriški finančni minister Scott Bessent napovedal “gospodarski dan D” proti Iranu in uvedbo novih sankcij proti 60 iranskim subjektom ter grožnje s kaznovanjem držav, ki nadaljujejo poslovanje s Teheranom, so se ameriški ukrepi za zdaj izkazali za milejše od pričakovanj.
Trgi so Bessentovo napoved sprejeli brez večjega dviga cen, saj ni bilo določenega časovnega okvira za uveljavitev ukrepov in ZDA niso takoj začele izvajati novih kazni. Ključno vprašanje ostaja odnos s Kitajsko, ki kupuje 80 do 90 odstotkov iranskega izvoza nafte. Bessent je namignil, da bo Kitajski dal čas za prilagoditev, kar kaže na previdnost administracije pred načrtovanim obiskom kitajskega predsednika Xi Jinpinga v Beli hiši septembra.
Opozarjanje na tveganja
Kljub znižanju cen pa razmere ostajajo negotove. V torek je bil v bližini omanske obale ob vhodu v ožino izstreljen neznani projektil na naftni tanker, kar je povzročilo okvaro plovila. Strokovnjaki opozarjajo, da bi iranski odgovor na poostrene sankcije lahko prinesel še več napadov na energetsko infrastrukturo, kar bi ohranjalo visoko volatilnost na trgih . V ZDA cene bencina ostajajo visoke, okoli 4,10 dolarja na galono, kar je najvišja raven za ta letni čas.
