Skoraj ni več trenutka dneva, ko ne bi pogledali v telefon. Med čakanjem na avtobus, med kosilom, pred spanjem ali celo med pogovorom z bližnjimi mnogi odprejo Facebook, Instagram, TikTok ali drugo družbeno omrežje. Čeprav se takšno vedenje zdi povsem običajno, strokovnjaki opozarjajo, da lahko večurno vsakodnevno preživljanje časa na družbenih omrežjih vpliva tudi na delovanje možganov, pozornost in duševno zdravje.
Ob pretirani uporabi se lahko razvijejo vzorci vedenja, podobni drugim vedenjskim zasvojenostim
Digitalne platforme so zasnovane tako, da uporabnika čim dlje zadržijo na zaslonu. Neskončno pomikanje po vsebinah, kratki videoposnetki in pogosta obvestila v možganih sprožajo občutek nagrade, saj se ob prijetnih dražljajih sprošča dopamin. Prav zaradi tega marsikdo telefon vzame v roke povsem samodejno, tudi takrat, ko za to nima pravega razloga. Strokovnjaki opozarjajo, da se lahko ob pretirani uporabi razvijejo vzorci vedenja, podobni drugim vedenjskim zasvojenostim.
Po besedah kliničnega psihologa Nejca Stanovnika, ki se ukvarja z nekemičnimi zasvojenostmi, digitalna zasvojenost nastaja postopoma. Težava ni v sami tehnologiji, temveč v tem, ko uporaba začne vplivati na vsakodnevno življenje. To vključuje tudi odnose, šolske ali delovne obveznosti in posameznik kljub negativnim posledicam uporabe ne zmore več omejiti. Posebej ranljivi so otroci in mladostniki, saj se njihovi možgani še razvijajo.
Digitalne oziroma vedenjske zasvojenosti so v porastu
Posledice niso vidne le pri koncentraciji. Raziskave kažejo, da pogosto preklapljanje med različnimi vsebinami zmanjšuje sposobnost daljše osredotočenosti na eno nalogo. Mnogi zato opažajo, da težje berejo daljša besedila, hitreje izgubijo pozornost ali imajo občutek, da morajo telefon preverjati vsakih nekaj minut. Vse več raziskovalcev opozarja tudi na povezavo med pretirano uporabo družbenih omrežij, slabšim spanjem, večjo tesnobo in nižjim zadovoljstvom z življenjem, čeprav vzročno-posledične povezave niso vedno enostavne.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zato opozarjajo, da so digitalne oziroma vedenjske zasvojenosti v porastu. Podatki kažejo, da internet uporablja velika večina prebivalcev, največje tveganje za razvoj problematične uporabe pa imajo mladostniki. Strokovnjaki zato poudarjajo, da je pomembno prepoznati razliko med običajno uporabo digitalnih naprav in uporabo, ki začne posegati v kakovost življenja.
Kaj svetujejo strokovnjaki?
To seveda ne pomeni, da so družbena omrežja sama po sebi škodljiva. Omogočajo ohranjanje stikov, hitro izmenjavo informacij, učenje in ustvarjanje novih skupnosti. Ključno vprašanje je predvsem, koliko časa jim namenimo in ali jih uporabljamo zavestno ali zgolj iz navade. Če telefon postane prva stvar zjutraj in zadnja pred spanjem, če posega v odnose ali delo in če brez njega občutimo nemir, je to lahko znak, da je čas za razmislek o lastnih digitalnih navadah.
Strokovnjaki svetujejo preproste korake: izklop nepotrebnih obvestil, omejitev časa na družbenih omrežjih, več aktivnosti brez zaslonov ter vsaj uro brez telefona pred spanjem. Cilj ni popolna odpoved tehnologiji, temveč vzpostavitev ravnovesja. Prav to je po mnenju psihologov eden najpomembnejših dejavnikov za ohranjanje dobrega duševnega zdravja v digitalni dobi.
